Jest li možno i jest li trěba imati univerzalny medžusloviensky jezyk?

Details

Kategorija: RAZLIČNE

Datum: Četvrtek, 11 August 2011 21:31

Čitanja: 16946

Mnogi ljudi na Internetu pišut, že naša rabota jest liha i nepotrěbna. Po jih zrěniji vsi ljudi vokupě s Slověnami na světu možut besedovati samo Englijski i ne imaje smysl jim tvoriti někaky univerzalny medžuslověnsky jezyk. Myslime, že to pravda ne jest. (верзија овего чланка в кыриллице јест ту)

1. argument: Blizkost Slověnskih jezykov

Slověnski narody v prošlem vremeni běhu i dodnes ješte sut k sebě mnogo blizki. Ljudi iz različnih slověnskih narodov besedujut drug s drugom v svojih rodnih jezykah i hočut razumiti sebě (napriměr v byznisu, turistikě, kulturě, črezgraničnej kooperaciji, ...). Projekt novoslověnskego jezyka jest naučna formalizacija takej univerzalnej slověnskej rěči na baze staroslověnskego (c'rkvenoslovienskego) jezyka.

Lingvisti znajut, že dnes vsi slověnski jezyky zajedno imajut približno 1200 univerzalnih slověnskih slov. (Jako kaže napr. naučna kniga prof. Večerky: Jezyky v komparaciji 2., ISBN 978-80-85494-87-7) Pače jest ješte pribl. 600 drugih slov, iže ne sut zajedno v vsih jezykah, no sut znajemi v jih časti (napr. specifične slova iz južnoslověnskih, zapadnoslovienskih jezykov itd.)

Navyše, staroslověnsky (i jego mladějša forma c'rkvenosloviensky) jezyk imaje korpus pribl. 6000 slov, iže sut po velikej časti dodnes dobro razumivi i novoslověnsky jezyk jih koristi. Može byti, že mnogo takih slov v modernih jezykah uže ne imajeme (napr. moderny Russky jezyk ne imaje slovo "oči", ktore imajut drugi slověnski jezyky), no obače ove slova znajeme, bo sut koristjeni v poeziji, c'rkvi, kulturě, znajeme jih kako arhaismy v idiomah i v podobnih slovah itd.

2. argument: Mala urovenj znanija Englijskego jezyka v bolšej časti Slověnskej populacije

Koliko iz približno 400 milionov Slověnov i slavojezyčnih ljudij na světu (Tatari, Kazahi, Mongoli, Burjati, ...) znaje Englijsky jezyk lušče kako jego 1000-2000 slov, znaje grammatiku englijskih glagolov, syntax izrěčenijej, ... ?

3. argument: Standardy E.U. na jezyčni izpytanija

Europska Unija imaje certifikirane standardy A1, A2, B1, B2, C1 i C2 na urovnje znanij tuzih jezykov. (pozrete na podrobne popisanije: http://europass.cedefop.europa.eu/LanguageSelfAssessmentGrid/en) Test na certifikat kategorije C1 jest nam mnogo interesny, bo imaje v detailu

1) Pisanu čast testa (vreme pisanija: 4 časy = 240 minut)

a) Porazumenije čitanemu textu v čisle 1200-1400 slov s pomočju knižnego slovnika.
b) Znanije napisati text na někaku temu v čisle približno 500 slov.
c) Razumiti i reprodukovati informaciju iz govorenego slova d'lgego približno 8 minut.
d) Znanije gramatiky i lexikalnej struktury jezyka.

2) Verbalnu čast testa (vreme besedovanija: 25-30 minut)

a) Reakcija na normalne situacije iz života, razumiti pytanijam i otvětiti na pytanija.
b) Znanije specifičnih terminov iz specifičnej oblasti života, iz ktorej jest kandidat testa (napr. učitel imaje oblast školy, prodavnik imaje oblast t'rgoviny itd.).
c) Znanije prezentirati svoje ljubime knigy ili filmy ili hobby. 

Tuto znači, že potencijalno vsi Slovieni možut bez velikego učenija dělati test iz novoslověnskego jezyka na certifikiranej urovnji C1!

Segda imajeme v Europskej Uniji pet zapadnoslověnskih jezykov i dva južnoslověnske jezyky. Mimo E.U. ješte imajeme ljudi ot četyrih južnoslověnskih jezykov i četyrih izhodnoslověnskih jezykov. To jest vokupě petnadeset velikopodobnih jezykov. Koj jedin reprezentativny slověnsky jezyk može Europska Unija sebě izbrati za reprezentanta tutej gruppy? Ruski, iže jest iz najbolšej slovienskej krajiny, no jest mimo EU, imaje svoju specialnu abecedu, i jest lingvistično daleko ot srediny slověnskih jezykov? Ili jezyk polsky, iže jest ot najbolšego slověnskego naroda v EU, no jest specifično severnozapadny i takože daleko ot srediny slověnskih jezykov? Priměrte si vseslověnsku univerzalnost jezyka russkego, polskego i novoslověnskego i predstavte si ekonomične, organizačne i občinske prinosy, ače li by informačni texty na tovaru, kratki texty v stanicah ili aeroportah, v autobusah i vlakah ili samoletah byli napisani ne toliko v germanskih i romanskih jezykah, no takože v našem jednem univerzalnem i političsko neutralnem slověnskem jezyku dobro razumivem vsim Slovienom.

4. argument: Pasivne razumenije novoslověnskemu jezyku

Novoslověnsky jezyk podimaje specijalnu modernu formu učenija tuzih jezykov: Receptivne učenije novego jezyka črez drugy jemu podobny jezyk. Ova metoda učeniku pomagaje b'rzo pasivno razumiti novemu jezyku i davaje jemu možnost kommunikacije s drugimi ljudimi bez potrebnosti znati jih jezyk. Napriměr, bude li sebe Slovak učiti Bulgarsky jezyk, p'rve dny može govoriti s Bulgarami novoslověnski i posledovaně bude pridavati do struktury svojego novoslověnskego govoru nove slova i grammatiku iz jemu učimego Bulgarskego jezyka. Ove progresivne měšanije jezykov jest možne samo s jezykami ot jednej jazyčnej gruppy. Englijskij jezyk tako pomagati ne može.

Najbolša problema razumenija meždu Slověnami iz različnih krajin ne sut slova jih jezykov. Bolša čast naših jezykov d'rži mnogo podobne slova. Napr. jest rovne, govorime li "članek" ili "članak", "bogatego" ili "bogatogo", "meždu" ili "medžu", "buduštij" ili "budučy" itd. No velika problema može byti v grammatikě. Napr. Slověn iz severnej krajiny neznaje južnoslověnske buduče i prošle vreme, izhodny Slověn neznaje superlativ ostalnih Slověnov itd. Jest to dobro znajema problema kontakta Slověnov iz različnih narodov: "Jego slovam razumiju, no vsemu izrečeniji, što on mně govori, ne razumiju."  Po ovej pričině jest trěba znati univerzalnu grammatiku, v njejže možete koristiti slova iz vašego rodnego jezyka, obače li neznajete vsej medžuslověnsky slovnik. Kako li bude napriměr Čeh tako govoriti na H'rvata v čeho-novoslověnskem jezyku, toj H'rvat jemu može razuměti i bude sebě mysleti, že toj Čeh na njego govori v někakej lučšej verziji jezyka češskego, zatože novoslověnsky jezyk jest "meždujezyk", iže leži v sredině sovremenih živih slověnskih jezykov. V našem priměru on jest rovno daleko ot jezyka češskego kako ot jezyka h'rvatskego.

5. argument: Jezyky indonezijsky, moderny evrejsky i moderny arabsky

Ovi jezyky sut vaznikli v tečeniji 19-ego i načala 20-ego věka iz svih arhaičnih predslednikov, iže běhu koristjeni v religioznih textah, no jih narodi živo potrebivahu mnogo drugih jezykov i dialektov. Dnes sut moderny Indonezijsky, Evrejsky i Arabsky živo koristieni jako standard ot mnogo milionov ljudij. Ova situacija jest podobna dnešnej situaciji Slověnskih narodov s svojimi jezykami i poziciji c'rkvenoslovienskego jezyka. Novoslověnsky  jezyk jest studija, kaka by byla podoba staro i c'rkvenoslověnskego jezyka, kogda by on neprestano rastl sled živih narodnih jezykov i absorboval by analogične procesy, jake sut imali živi narodni jezyky.

Razrešenije

Ovih pet argumentov dokazaje, že univerzalny medžuslověnsky jezyk v modernem vremeni imaje šancu svojego bytija i jego koristjenije može byti mnogim ljudim lučše ot koristjenija Englijskego jezyka.

(ns)