MEDŽUSLOVJANSKE NOVOSTIМЕДЖУСЛОВЈАНСКЕ НОВОСТИ
MEDŽUSLOVJANSKE NOVOSTISaigo Takamori byl japonijsky samuraj i aristokrat, rodženy 23-ogo januara 1828 v Kogošimě, i umrěl 24-ogo septembra 1877 poslě izdělanja sobě seppuku.
Rodženy kako Saigo Kokiči, v dorastlosti dostal krěstno ime Takamori. Pisal poeziju pod imenem Saigo Nanšu. Jegovoj mladši brat byl Saigo Cugumiči.
Šogun Tokugawa Jošinobu odstupil i povratil moč japonijskomu cěsaru Mejdži. Tuto dějanje nazyvalo se Reforma Mejdži. Saigo byl jedin iz najvěčših odporcov razrěšenja pytajučego postavjenje teritorije Tokugawa, i jegova neustupnost byla jednoju iz glavnyh pričin vojny Bošin. Saigo v času vojny Bošin vedl cěsarskoju armiju v bitvě pri Toba-Fušimi, i potom vedl cěsarskoju armiju směrom k Edu, kde akceptoval kapitulaciju tvrdže Edo od samuraja i politika Kacu Kaišu.
Saigo najprvo ne soglasil s modernizacijeju Japonije i otvorjenjem trgovanja s zapadom. Takože byl protiv izbudovanja želězničnoj sěti, i hočel daby groše uživali se do medernizacije armije.
Saigo takože hočel, daby Japonija išla do vojny s Korejeju, zatože Koreja v godu 1879 ne uznala cěsara Meidži kako vladara Japonijskoj imperiji, i urazlivo zahodila s japonijskymi poslannikami. V jednom momentu hočel idti do Koreje i vazglasiti vojnu. Ostalni Japonijski lideri sprotiviti se protiv tutomu planu iz financijnih povodov i takože zato, že Japonija ne iměla močnoju armiju v srovněnju s zapadnimi državami. Saigo na protest odkazal se iz vsih vladnyh funkcij i prišel nazad do grada Kagošima.
Ne dolgo potom byla v gradu Kagošima vazbudovana privatna vojenna akademija Ši-gakko za oddanyh samurajev, ktori takože odrěkli se svojego statusa, daby jih ne slědovali iz Tokija. Tuti ne zadovoljeni samuraji hotěli kontrolu nad vladoju Kagošimy. Japonijska vlada iz straha iz rebelije prislala do Kagošimy vojenny korab, daby izbavil se oruženja iz kagošimskogo arzenala. To počelo otvorjeny konflikt. Hoč Saigo byl užasnjeny rebelijeju i byl ne ohotno ubědženy, daby vedl povstalcev protiv centralnoj vladě. Povstalci vedli dvě značime bitvy protiv centralnoj vladě: Obsada tvrdže Kumamoto i bitvu pri Tabaruzake. Saigo prěigral Obsadu tvrdže Kumamoto i bitvu pri Tabaruzake i trěba mu bylo odstuputi. Saigo i jegovi samuraji (približno 500) byli okruženi pri Širojame i potom ubiti.
Saigova smrt izkončila Sacumsko povstanje
V času bitvy pri Širojamě byl Saigo težko ranjeny v bedrovom sustavu. Točny vid jegovoj smrti ale ne jest znajemy. Ne sut nikake znajeme novosti od svědkov. Svědectva jegovyh ljudij govoret, že poslě jegovogo ranjenja izdělal seppuku, ili že pytal priatelja Beppu Šinsukego, daby mu pomogl do samoubijstva. Sut tri věsti o jegovom tělu. Govori se, že jego strělili do bedrovoj kosti, že prěrezal sobě mečem brjuho, i že jegov spolubojevnik jemu odsěkl glavu. Znanci govoret, že niekaki naučniki v diskusiji prědložili, že Saigo mogl poslě poranjenja padnuti do šoka i ne mogl govoriti. Několiko samurajev jemu odsěklo glavu, i potom rěklo, že on dělal seppuku, daby iměl pověst velikogo samuraja.
Ne jest znajemo, čto stalo se s jegovoju glavoju. Govori se, že jego spolubojevnik ukryl glavu, i potom ju našel cěsarsky vojin. Glava byla potom pridana k ostatku jegovogo těla i těl jěgovyh zastupnikov Kirina i Murata. Svěditeljem byl takože amerikansky oficer John Capen Hubbard. Takože govori se, že ne jest znajemo, kde jest jegova glava.
QR-kod članka
RSS kanal
