Roberto: Dragi slušatelji, dobro došli do petogo podkasta medžuslovjanske novosti. Jest srěda, 29. (dvadesetydevety) denj petogo měseca, 29-ogo (dvadeset devetogo) maja, lěta dva tyseč dvadeset četyri, i od mikrofona vas privitajut Roberto Lombino i
Vojta: Vojta Merunka. Dobro došli takože od mene, dragi slušatelji. Naš podkast najdete na vebovoj adresě internetovyh novostij interslavic.news. Podkast jest takože dostupny pod imenem medžuslovjanske novosti - interslavic news na publičnom kanalu podkastovyh serverov YouTube, RSS.com, Spotify, Google i ješče drugyh.
muzika
01:23 - Temy podkasta
Roberto: Cělj našego podkasta jest podporiti širjenje medžuslovjanskogo jezyka, ktory jest razumivy vsim slovjanskogovorečim ljudam bez potrěbnosti učenja. Melodija našego podkasta jest iz pěsnje Dušo moja iz filma Kolorovana ptica, ktory byl prvym publično znajemym filmom, kde govorilo se medžuslovjansky.
Vojta: Děkuju, Roberto. Prošu, na ktore temy budemo dnes govoriti?
Roberto: Vojto, v našem medžuslovjanskom podkastu budemo govoriti na jednu glavnu temu, ktora jest registracija medžuslovjanskogo jezyka do organizacije ISO. Potom ješče kako vsjaky podkast, budemo ješče govoriti o novostjah v našej medžuslovjanskoj občině.
muzika
02:36 - Gosti podkasta
Roberto: Takože trěba našim slušateljam povědati, že budemo iměti gostev. Vojto, povědaj ktoryh gostev jesmo prizvali do našego podkasta?
Vojta: Roberto, my jesmo prizvali na besědu dvoh vysoko cěnjenyh gostev: Jana van Steenbergena i Jaroslava Serhiejeva.
Roberto: Dobro došli do našego podkasta, dragi Jane i Jaroslave!
Jan: Hvala vam lěpo za prizvanje, moji dragi, mnogo mi jest milo ponovno byti vaš gost! I poklon našim slušateljam!
Jaroslav: I ja vitaju gospodarev, gostev i vsih, kto slušaje podkast, vsih, kto tutdenj je s nami.
muzika
03:31 - Jan govori o probah pytanja koda ISO
Vojta: Veliky pozdrav, dragy Jane. Prošu, možeš li nam povědati historiju prob pytanja koda ISO?
Jan: Da. Nu, to zaisto možno jest nazvati dolgu historiju! Vidite, svoje prvo podanje… ili zajavjenje… o kod ISO 639-3 (šestsot tridesetdevet tri) jesm uže napisal v godu 2012 (dva tyseč dvanadset). Togda ja ješče izhodil iz točky zrěnja, že vse medžuslovjanske projekty – znači, slovianski, novoslověnsky, a takože historične projekty kako napriklad Russky jezyk Križanića, Universalny jezyk slovjansky Herkelja i Vzajemny pravopis slovjansky Majara-Ziljskogo – že vse te projekty v istinnosti sut jedin jediny jezyk. Ja takože samo kako prědže domněvaju, že tako jest s obzirom na ogromnu shodnost i cělkovitu vzajemnu razumlivost tyh projektov. Ale na žalost, ljudi od SIL’a odvrgnuli moje podanje, s argumentom, cituju: «zato že ne byli podane dokazy, že medžuslovjansky jest jedin jezyk, i že iztočniky ne prědstavili jedin jezyčny variant.»
Roberto: I kako jesi razrěšil tutoj problem, Jane?
Jan: Da byhmo stranili se od togo že samogo problema, jesm napisal vtoro podanje v godu dva tyseč četyrinadset. Tokratno bez historičnyh projektov i samo na osnově sjedinjenyh projektov slovianski i novoslověnsky. Nu, i čto vy myslite? Očevidno, podanje iznova bylo odvrgneno! Tutčas argumentacija byla ina: «že medžuslovjansky ne imaje dobro razvitu ili dolgu historiju. Ješče nemaje ni značnoj literatury, ni občiny koristnikov, ni medžupokoljennogo prědavanja». Ale, dodali optimistično, «ako medžuslovjansky dalje bude razvivati standardizaciju i literaturu i koristnikov, s dokazami prědavanja drugomu pokoljenju, možno bude napisati novo podanje za kod.»
Vojta: Tuto bylo od njih mnogo čudno, kakoby davati naděju do někakogo budučego pokoljenja, ale faktično odvrgnuti registraciju. Najmě v sravnjenju s drugymi konstruovanymi jezykami, ktore bez ničego podobnogo dobyli registraciju.
Jan: Zaisto čudno, i daže cinično, da! Samorazumno ja byl jesm strašno razočarovany takym rezultatom, ale čto sdělati? Togda rěšil jesm počekati na lěpše vrěmena. Te lěpše vrěmena nastupili poslě peti lět, v godu dva tyseč devetnadset, poslě dvoh medžuslovjanskyh konferencij i poslě premijery našego filma, Kolorovanoj ptice. Onogda naša občina uže čislila od peti do šesti tyseč ljudij. I ja myslil jesm, že tutčas pozitivno rěšenje bude sama formalnost. Nu, ale načelo se… Prvo, oni prosto zabyli dodati moje podanje do podanj togo goda. To byla glupost iz jihnoj strany i oni oběčali, že dodadut go kako prvo podanje slědujučego goda, s čislom 2021-001 (dva tyseč dvadesetjedin nula nula jedin). Tako sdělali, ale potom črěz dolgo vrěme ne bylo nikakogo rěšenja, tomu že dělali reviziju svojih kriterijev i zato trěba bylo čekati na te nove kriterije. Čto jest zajmlivo, že ja jim daže pomogl jesm s tymi kriterijami dlja umětnyh jezykov, i nakonec te kriterija sut čestično osnovane na mojih prědloženjah. Ale vse vrěme rěšenja o kodu dlja medžuslovjanskogo ne bylo! Napisali mi, že potrěbujut někaku specijalnu komisiju, da by razgleděla moje podanje. V godu 2023 (dva tyseč dvadeset tri) razni ljudi iz našej občiny načeli pisati k njim, i ne znaju, ale može byti to pomoglo. Nu, i zaisto, na početku aprilja tutogo goda jesmo dostali e-mail od SIL’a, že nakonec odobrili naše podanje i medžuslovjansky bude iměti kod isv. Aleluja! Hura! Slava Bogu!
09:02 - Jaroslav govori o nastupnych projektah
Jaroslav: Da, tako to i bylo. Na Diskord-serveru pytanje registracije koda ISO dolgy čas zajmalo naše glavy, i porodilo nemalo zasměšek i internet-memov. Naša spoločnost napravdu sbirala veliky spis resursov na medžuslovjanskom, i, kako rezultat, to bylo poslano do komiteta ISO i ješče dodatno publikovano v internetu zaradi entuziastov, kto hoče znati vsečto tvorjeno v medžuslovjanskom jezyku.Sam ja ne znam čto bylo kako finalny dovod za registraciju koda, ale raduju se s vami, že tutdenj my živemo v novoj realnosti.Ale trěba skazati, že naše dostavanje koda isv bylo kako prvy krok. Poslě togo, tutdenj, my imajemo ješče vyše raboty. Nastupny krok bude stvoriti specifikaciju jezyka i poslati ju na komitet Unicode CLDR. Tam trěba detalizovati velje mnogo aspektov jezyka, kako, napriklad, pravila sortovanja slov kako v telefonnoj knigě, pravila formovanja množiny imennikov (napriměr, jedin bobr, dva bobri, pet bobrov), i mnogo drugo. Taky proces trěbuje vysoku aktivnost i produktivnost od vsih pomočnikov razvoja medžuslovjanskogo jezyka.Ale, Jane, dozvoli vratiti se k procesu standardizacije jezykov. My znajemo, že ty imaješ osoblivy interes do konstruovanja umětnyh jezykov i kontaktuješ se s mnogymi lingvistami v cělom světu. Kako ty ocěnjaješ proces standardizacije medžuslovjanskogo v sravnjenju do drugyh jezykov: napr. Sindarin, jezyk elfov Tolkiena, ktory imal oficialny kod už mnoge lěta, abo minimalističny jezyk Tokipona, koj takože dostal kod ISO dva lěta nazad?
Jan: Trěba mi priznati, že ne znaju mnogo o Tolkienovyh jezykah. Znaju toliko, že dva jegove glavne jezyky, Quenya i Sindarin, ne imajut obširnogo slovosbora. Nakoliko pametaju, samo několiko sot slov. I tu jest problem, zato že s takym slovosborom možno jest pisati same najproste teksty, daže ne stači na kratky razgovor. Iz toj pričiny trěba bylo, že odličny jezykoznavec David Salo iztvoril nove slova dlja filmov Vladar prstenjev. Znaju takože, že jestvuje občina fanov ili koristnikov, ktori posluživajut se tak zvanoju Neo-Quenyeju, s novymi slovami stvorjenymi od členov toj občiny, ale ta versija ne jest bezsporna. S tokiponoju jest drugo dělo. S kodom ISO iměli podobnu situaciju kako my: prve dva podanja o kod byli odvrgnene, i kod dostali nakonec v godu dva tyseč dvadeset dva. Nu, ale s tutym jezykom jest drugy problem. Imenno, že on imaje jedino 120 (sto dvadeset) slov - ili 137 (sto trideset sedm), to vse vrěme izměnjaje se. Kako eksperiment jest mnogo zajmlivy, ale ne jesm uvěrjeny, možno li tokiponu voobče kvalifikovati kako jezyk. Znajemo, že teoretično vse možno jest pisati s pomočju tyh sto dvadeseti slov, ale po mojemu mněnju, da by jezyk zaisto byl jezyk, slušatelj ili čitatelj imaje razuměti toj tekst takože samo kako govoritelj ili pisatelj. Nu, ale razgovarjajuči o umětnyh jezykah, hoču vam ješče razkazati o novom jezyku, ktory jesm stvoril ja dlja indijskogo filma horror. Toj film nazyvaje se Bokshi i dělo jest o prědhistoričnoj vědmě. Jezyk, ktory stvoril jesm, nazyvaje se boksirit i jest kakoby prajezyk vsih prajezykov indijskogo subkontinenta. Čto jest osoblivo fajno: jezyk zvuči ne toliko v někojih rěčenjah, ale odigryvaje dost važnu rolju v filmu. Bolje ješče ne mogu skazati o filmu ili jezyku, ale premiera bude v vtoroj polovině nyněšnjego goda!
Jaroslav: Nesumněno, to bude interesno uviděti i uslyšati entuziastam lingvistiky, a, može byti, že boksirit bude imati medijny rezonans v Indiji. Ja byh poglednul videoreakcije na tutoj jezyk srěd Indijcev – kako oni budut reagovati i či najdut paralely so svojimi modernymi jezykami i narěčjami. Prošu, postavi to na svoj kontrol, i nehaj někto zapiše hot by kratko video na temu boksirita. Budemo čekati anonsa, i želam tobě novyh plodnyh surabot s kinostudijami.
15:24 - Nove projekty poslě dobytja koda ISO, Vikipedija
Vojta: Vidno, že kod ISO nam otvoril vrata do budučej velikoj raboty od mnogyh ljudij. Vstupili jesmo do novogo epizoda našego medžuslovjanskogo projekta, dragi moji.
Jan: Absolutno! Bystro potom, kako dostali jesmo kod ISO, uže pojavilo se podanje o medžuslovjansku Vikipediju. I několiko dnjev pozdněje založena uže byla testova viki na tako zvanom Inkubatoru. Ja myslju, že Vikipedija na medžuslovjanskom bude odlična! Ako bude dostatočno aktivnosti, izdavaje mi se, že někde v slědujučem godu uže može byti pravdiva medžuslovjanska Vikipedija. Ale do togo vrěmene trěba bude ješče razrěšiti mnogo problemov i problemikov…
Jaroslav: Da, i zato, kako občina entuziastov, my imajemo naděju, že kako ključne persone, Vojto i Jane, budete aktivni da byhmo mogli vas kontaktovati odnosno najvyše kritičnyh pytanij v procesu standardizacije v komitetu Unicode.
Jan: Očevidno!
16:48 - Roberto govori o glasovyh asistentah i rabotě s kiriliceju i latiniceju
Jaroslav: Roberto, kako nevideči člověk, ty mnogo koristaješ glasove asistenty i iny pomočny softver, i na mobilnom telefonu, i na kompjuterah. Či znaješ li někake problemy i trudnosti specifične za medžuslovjansky jezyk iz povoda, že on do nedavna ne byl standardizovany, i programy jego zlo razuměli?
Roberto: Da, o tom byhmo mogli govoriti dosti dolgo. Kratko skazano, medžuslovjanska latinica jest vyše menje dobro čitana sintezatorami rěči, ale kirilica ne. Naša latinica bez dodatočnyh znakov imaje specialne litery iz češskogo alfabeta. Zato češske i slovačske govorne sintezatory čitajut medžuslovjansky relativno dobro i ako nevideči člověk hoče čitati medžuslovjansku standardnu latinicu, on znaje, že dosti jest vključiti češsky glas. S kiriliceju i razširjenoju latiniceju jest uže večši problem. V kirilici imajemo bukvy iz russkoj, srbskoj i ukrajinskoj azbuky, ili inako skazano, iz rusinskoj i srbskoj azbuky. Sintezatory za kirilične jezyky najčestěje prědpočitajut, že se s njimi budut čitati jedino teksty na tom konkretnom jezyku, eventualno ukrajinske glasy mogut poddrživati russke bukvy, ale to je vse. Jest jedin hrvatsky glas, do ktorogo někto mudry dodal cělu slovjansku kirilicu, i toliko on čitaje medžuslovjansky na kirilici dosti dobro bez dodavanja slovnikov. Podobny problem jest s razširjenoju latiniceju, ona imaje znaky iz vyše jezykov, čestično daže iz drugyh než slovjanske. Něktore sintezatory čitajut neznajeme diakritiky kako prosty znak, napr. bukvu A s kakym-libo akcentom nad ili pod njeju budut čitati kako A, ale druge glasy tute znaky prosto ne čitajut. Kod ISO nam uvěrjeno može pomogti v tvorjenju sintetičnogo glasa za medžuslovjansky jezyk, kde budemo brati ogled na vse možnosti zapisa.
20:27 - Besěda o standardah i avtomatičnoj transliteraciji kirilice i latinice
Vojta: Nu, ja by ješče hčel skazati, že bez obzira na videčego ili nevidečego koristnika medžuslovjanskogo jezyka, v različji od latinice, kirilica ne imaje nikaky universalny standard i navyše ne imaje jednu tradiciju. Ne govorju o staroj srědnověkovoj kirilici, ale o modernyh russkoj, ukrajinskoj, srbskoj, makedonskoj i drugyh kirillicah, ktore sut mnogo različne medžu seboju. Da, slovjanske latinice takože imajut različne narodne stily, ale nad vsimi jest universalny stil medžunarodno koriščeny v slovjanskoj lingvistikě mnogo podobny našemu medžuslovjanskomu pravopisanju i nad njim jest ješče medžunarodny kod IPA (...ia.org/wiki/International_Phonetic_Alphabet). Tuto ale kirilica ne imaje.
Jan: Točno tako, Vojto! I hoču vam skazati, že ta situacija takože jestvuje v oblasti transliteracije medžu latiniceju i kiriliceju. Prěd hviljeju jesm govoril něčto o MS Vikipediji, pravda? Tutčas imajemo svoju viki, tako zvanu Medžuviki, i tamo možno jest pisati statije i latinskym i kiriličskym alfabetom. Čitatelj može sobě izbrati hoče li čitati teksty na latinici ili na kirilici. Očevidno, na medžuslovjanskoj Vikipedija imaje byti takože samo, kako napr. na srbohrvatskoj Vikipediji. Nu… ale tu imajemo problem: kako obhoditi se imenami. S Donaldom Tuskom ne bude problema, ale kako pisati Kaczyński? Slovjanizovati ili pisati kako v poljskom? I kako pisati Joe Biden? Transliterator sdělaje iz togo J-o-e B-i-d-e-n, ale znači li to, že trěba nam daže v latinici pisati Džo Bajden? To sut takove pytanja, na ktore trěba bude nam najdti odgovor…
Jaroslav: Tuto pytanje izgledaje kako dobra otvorjena diskusija na jedno abo i dva lěta dlja cěloj medžuslovjanskoj skupiny i komisije. Ja osobno myslim, že trěba imati ustaljene pravila transkripcije iz drugyh jezykov, i fonetičny zapis byl by najprosto tehnično rěšenje. Ale jestli rěšenje bude ino, vtogdy budemo iznahoditi někaku sintaksu za zapis nazv i imen, ktore ne trěbujut transkripcije. V formatu Markdown je taka možnost, i ja jesm uvěrjeny, že v formatu Viki točno tako to jest možlivo. Ale vsekake rěšenje, ktoro bude postanovjeno, ono bude trěbovati moderacije i člověčskogo nadgledanja, očevidno.
24:17 - Konec besědy s gostami
Vojta: Samorazumno, mnogo raboty budemo ješče iměti. Dragi Jane i Jaroslave, mnogo vam dekujemo za interesnu besědu i vašu veliku pomoč do projekta medžuslovjanskogo jezyka. Nehaj medžuslovjanska sila bude s vami!
Jaroslav: Hvala, želam uspěha vsim pomočnikam razvoja medžuslovjanskogo jezyka. Prijatno bylo s vami besědovati i slyšati vaše novosti.
Jan: Hvala vam za prizvanje do podkasta. Imaju naděju, že v slědujučem epizodu budu mogti něčto veče razkazati o medžuslovjanskoj Vikipediji, a takože o našim progresu s slovnikom! Zato do slušanja!
Roberto: Dekujemo, do slušanja!
muzika
25:13 - Informacija o Polyglot Gathering 2024 in Prague
Roberto: Tutčas poslě besědy s našimi vysoko cěnjenymi gostami jest ješče prostor na někake aktualnosti o medžuslovjanskom projektu. Vojto, imaješ li někake informacije?
Vojta: Da Roberto, imaju. Ravno kako prošlo lěto byla v Poljskě organizovana medžunarodna konferencija ljubiteljev jezykov Polyglot Gathering, kde jesi učestvoval s mnogymi našimi členami. Tuta medžunarodna shodka poliglotov byla u nas v Čehiji od 15-ogo (petnadsetogo) do 19-ogo (devetnadsetogo) Maja v prostorah Češskoj university ekonomije v centru grada Praga blizko od glavnoj vlakovoj stanice. Ja jesm byl prizvany aby učestnikom konferencije govoril na temu «Kako jesmo sotvorili MS jezyk». Moja prezentacija byla petkom 17-ogo (sedmnadsetogo) Maja od 11-oj (jedinnadsetoj) časiny, byla dolga 45 (četyridesetpet) minut, i dogovor s organizatorami byl taky, že moja prezentacija bude pisana na anglijskom jezyku, i ja budu govoriti na medžuslovjanskom jezyku. Na mojej prezentaciji učestvoval Georg Jähnig, ktorogo znajemo iz našego četvrtogo podkasta. Georg mě potom govoril, že učestniki mojej prezentacije znajuči različne slovjanske jezyky byli mnogo udivjeni, kako dobro razuměli medžuslovjanskomu. Poslědny denj konferencije jesm byl ješče prizvany na zaključajuču ceremoniju vsih 825 (osmsot dvadesetpet) učestnikov i večerom ješče na recepciju za 64 (šestdeset četyri) govornikov, ktori kako ja něčto prezentovali. Tamo jesm strětil različnyh polyglotov, medžu ktorymi byli holandijski kolegi Jana van Steenbergena i věrojetno največši polyglot Richard Simcott, ktory govori 30 (trideseti) jezykami i jest osnovateljem tutoj konferencije. Ja s Richardom govoril na medžuslovjanskom i srbskom, zatože on mnogo dobro govori na bulgarskom, makedonskom i srbskom. Budu ješče iměti fotografije i videozapis na YouTube od organizatorov, ktore budu dati na naše stranice.
Vojta: Roberto, na tutoj shodkě mnogi ljudi znali o medžuslovjanskom jezyku, zatože oni pamětali Tvoje vystupjenje i od mnogyh drugyh iz našej občiny na shodkě Polyglotov v poljskom Teresinu. Prošu, povědaj nam, čto vse jeste na prošlogo lěta 2023 (dvatyseč dvadesettri) dělali?
Roberto: Da, zaisto! V prošlom lětu jesmo s Michałom Swatom i Konstantinom Đorđevićem prověrjali, kako sut se něktori učestniki shodky poliglotov naučili medžuslovjansky. Prědtym Michał iměl prezentaciju, ktora takože zainteresovala mnogyh ljudij. Trěbuju skazati, že v takoj medžunarodnoj grupě ljudij jesm čuvstvoval se mnogo osoblivo i bylo to veliko prijetno prožitje. Hvala Polyglot Gatheringu jesmo iměli v našem podcastu takože gostev, spomnenogo Georga i Emila iz Finlandije. Znanje o medžuslovjanskom medžu poliglotami je za cěly projekt velmi važno, ne mysliš li?
Vojta: Da, Roberto, zajisto, mnogo važno. Ješče hoču povědati, že jesmo s Georgom besědovali o slědečih možnostah podpory medžuslovjanskogo jezyka, i Georg prědložil pomysl, že byhmo mogli kako podporu širjenja medžuslovjanskogo jezyka dělati videa na temu putovanja v različnyh krajinah. Na takyh videah by někto iz nas dělal razgovor na medžuslovjanskom jezyku s někakym napriměr češskym ili drugojezyčnym publično znajemym člověkom, ktory někamo putoval i naš člověk (govoritelj medžuslovjanskogo) by s njim besědoval i malo by takože prěkladal iz jegovogo jezyka do medžuslovjanskogo. Něčto podobno kako to dělaje Norbert Wierbicki na jutubovom kanalu Ecolinguist. Pomysl jest, aby ljudi praktično slyšeli, kako jest medžuslovjanskomu dobro razuměti na někaku atraktivnu temu, do ktoroj oni interesujut se.
muzika
31:02 - Konec podkasta, kontakt
Roberto: Dragi slušatelji, tuto jest konec našego petogo medžuslovjanskogo podkasta. Prosimo Vas, napišite nam do adresy redakcija@interslavic.news, na kake temy hčete besědovati, informujte nas o interesnyh sobytjah v medžuslovjanskoj občině. Od mikrofona proščajut se Roberto Lombino i
Vojta: Vojta Merunka. Těšimo se do novogo strěčenja s vami, dragi slušatelji.
MEDŽUSLOVJANSKE NOVOSTI
RSS kanal
