MEDŽUSLOVJANSKE NOVOSTIМЕДЖУСЛОВЈАНСКЕ НОВОСТИ
MEDŽUSLOVJANSKE NOVOSTIMedžuslovjanska komunita rabotala mnogo lět. Važny krok bol v junu 2017, kogda sojednila se na medžunarodnoj konferenciji v gradu Staré Město (Češska republika) do jednogo projekta, i byl sotvorjen medžunarodny komitet ekspertov. Rezultat byl 100% sojednjeno pravopisanje i osnovna gramatika do jedinogo jezyka. Ostavajuče različnosti sut toliko pytanjem ličnogo vkusa individualnyh koristnikov ravno kako v libokakom ljudskom jezyku. Slědeči tekst jest iz Septembra 2011, kogda sorabota na medžuslovjanskom projektu počela se, i poslě 6 lět jesmo srabotali medžuslovjansky jezyk.
Slovjanske jezyky sut grupa sobě relativno razumivyh jezykov. Znanju jednogo slovjanskogo jezyka jest mnogaždy najmenše dostatočno domysliti grubo razuměnje smysla textov v drugyh slovjanskyh jezykah. Tutoj fakt v tečenju věkov inspirovaše lingvisty i druge ljudi tvoriti univerzalny slovjansky jezyk, iže by byl razumivy vsim Slovjanom, pričitajuči prěhvalny Staroslovjansky crkveny jezyk i takože desetice drugyh projektov od 16-ogo věka dalje. Vse tute projekty byli zajedno postavjene na prědpoloženji, že slovjanske jezyky sut sobě dostatečno podobne do možnogo dělanja takogo jezyka.
Gospodin Mark Hučko běše jedin iz prvyh, kto postignuše digitalnu eru. On sotvoriše svoje Slovio v 1999 na blizko podobnyh principah kako Esperanto, ale odlišeno od Esperanta, s slovjanskymi korenjami slov. Iznačala běše projekt prijaty na Internetu s dehověnjem, ale potom interes v njego izčeznul. Jedin iz priznačnyh nedostatkov jezyka Slovio jest umětny charakter jego grammatiky. Slovjansky slovnik jest koriščeny toliko v korenjah slov, ale suffixy i mnogo drugyh grammatičnyh elementov byli izbrane iz Esperanta ili anglijskogo, ili byli avtorom umětno prědložene. Neslovjanom tutoj jezyk može služiti kako poddialekt Esperanta s prinosom častečnogo razuměnja od Slovjanov, ale Slovjani tutoj vsej koncept čujut neprirodnym i někogda směšnym. V razrěšenji Slovio nikogda ne bylo prijato, i nyně jest praktično izčeznulo iz sceny.
Bolša čast projektov iz prošlogo ili sučnogo vrěmene izbrala sobě prirodnějši pristup, iže dnes izvršil se do dvoh sorabotajučih sobornyh projektov: Novoslovjansky i Slovianski. Oba dva učestjut podobnu prirodnu grammatiku, i imajut zajedno jedin slovnik i jednu cělj: Popisati univerzalny slovjansky jezyk, jemuže by vsi slovjani razuměli bez nikakogo prědhodnogo učenja i jegože by koristili samo poslě někakogo minimalnogo učenja. Toj jezyk nazvany medžuslovjansky jest osnovany odlučajno na formah, iže izpolno sustvujut v prostranstvu slovjanskyh jezykov i jihna umětnost jest promyšleno odklonjena: vsekaky slovny korenj, grammatično zakončenje ili morfologičny element jest možno najti v mnogyh slovjanskyh jezykah, idealno v vsih iz njih. Tuta strategija prědloženja nastavuje medžuslovjansky jezyk do samoj srědiny živyh slovjanskyh jezykov.
Navyše, govorci mogut udobno měšati slova ili druge elementy iz svojego rodnogo jezyka do medžuslovjanskogo, čto dělaje jih vyše razumivymi drugym slovjanskym govorcam, i takože davaje jim možnost koristiti medžuslovjansky kako prěhodny instrument bystrějšego i udobnějšego učenja drugogo slovjanskogo jezyka. S medžuslovjanskym jezykom takože može dvigati se koriščenjem svojstev iz jezykov specifično narěčenoj grupy. Tute procesy pridavanja vkusa sut nami nazyvane «flavorizacija».
Imajemo opyt, že govorci slovjanskyh jezykov strmjut svoje počutje medžuslovjanskogo kako davnověkovy dialekt svojego jezyka, ili kako susědny jezyk blizko vezany k jihnomu jezyku. Ljudi često sut udivjeni, kako mnogo mogut medžuslovjanskomu razuměti. Naša strategija jest iztvoriti tutoj pridavny jezyk tako, že može byti prirodno priključeny do občiny govorimyh slovjanskyh jezykov, može popustiti medžuslovjansky dialog, prěnešenje znanja i kultury bez potrěby prěloženja informacije do narodnyh jezykov.
Trěba jest znamenati, že medžuslovjansky jezyk ne jest vezany na nikaku religiju ili političsko dviženje. Ni ne jest ustavjeny někogda izměniti někaky živy jezyk, ni byti univerzalnym jezykom vsih črěd, ale jemu jest toliko služiti priborom těm, ktori hočut komunikovati s drugymi slovjanami, i těm, ktori nadějajut sobě dobytje lučšego razuměnja slovjanskym jezykam.
Slovianski držal elementy, iže sut najvyše zajedno v dnešnyh živyh slovjanskyh jezykah. Grammatika jest osnovna, prosta i regularna. Radi maksimalizacije razumivosti od slověnskyh govorcev, vse slova i formy sut konsistentno osnovane na majoritnom razrěšenji. Po pričině jezyka do mnogyh značenjej, on ne byl zaključeny sistem s pevnymi zakonami, ale fleksibilno sobiranje jezyčnyh priborov vkupě s mnogymi instrumentami strojenja slov. Projekt Slovianski takože obimaje Slovianto, vysoko oproščenu experimentalnu formu medžuslovjanskogo, narěčeno imati ješče menšu urovenj složnosti od Slovio no koristeče toliko prirodne formy.
Novoslovjansky byl umětno razvity staroslovjansky jezyk iz skorogo srědnogo věka do modernogo vrěmene. Na novoslovjansky jezyk može se nazirati kako na oproščenu grammatiku i slovnik vsih slovjanskyh jezykov. Novoslovjansky objimal elementy, ktore ne sut vyše univerzalne (bolše čisl prošlogo i budučego vrěmene glagolov, dvojina, sučny pasivny participij, ...). Tuta malo vyšejša složnost imaje prědnost v tom, že prinašivaje lučše pasivno (to jest receptivno) razuměnje lokalnym jezykam. Obače tomu, gramatika novoslovjanskogo jezyka ne jest mnogo komplikovana; osnovny prěgled jest položeny na dvoh stranicah.
Praktično, razlišenja medžu Slovianskym i Novoslovjanskym sut minimalne. Sloviansky jest osnovano na zajednostjah živyh slovjanskyh jezykov, ali po pričině utvrdjenja konzistencije, my nikogda ne beremo prosto iz živogo slovjanskogo jezyka, no rekonstrujemo iz njih proto-formy, od njihže načinajemo. Iz vtoroj točky zrěnja, novoslovjansky jezyk jest staroslovjansky modernizovany črěz prizmu modernyh jezykov. Ne udivuje, že razrěšenje jest često identično. Slova, formy i konvencije iz jednogo dialekta mogut byti udobno koriščene v vtorom i povratno do takoj točki, že nikto nemože kazati někako razlišenje. Tuto jest potvrdjeno mnogymi člankami napisanymi do naših internetovyh novin i inter-netovymi diskusijami izmedžu našeju komunitoju.
Oba dva dialekty mnogo blizko kooperujut. Členi našego projekta pišut i čitajut v obojih jezyčnyh formah, besedujut na rovnyh internetovyh forah i zajedno imajut rovny slovnik, pravopis, internetove noviny i několiko drugyh prostorov. Navyše, my jesmo sobě izbrali priložno ime MEDŽUSLOVJANSKY kako obče nazvanje za oba dva dialekty. Čajemo, že naše dva pristupy jedin drugomu prodolžajut inspiraciju i obogačenje do budučego, i v tutom vrěmeni gluboko uživajemo našu kooperaciju: plody iz ocěnivanja raboty jednogo od drugogo, respektovanje različnyh toček zrěnja, prěmoženje ličnoj ambičnosti, konstruktivnu kritiku i najbolje věrovanje, že našemu jedinakomu narěčenji služimo najlučše, ako li rabotajemo zajedno.
Nebrežno od našego razlišenja my pravdivo ocěnivajemo pionyrsku rabotu gospodina Hučka i navěčno pomnimo Slovio do medžuslovjanskoj občiny. Na žalost, gospodin Hučko polagaje sebe ekskluzivnym držiteljem vsego medžuslovjanskogo koncepta. Druge projekty sut od njego prisno nazyvajeme kako «plagirane klony od Slovio» ili «nepotrěbne copy-cut jezyky».
Hočemo podčrtati, že naše projekty ne koristet materijal iz Slovio. Vse sorečnosti sut samo logičny rezultat našego projekta i projekta Slovio po pričině osnovanija na rovnyh slovjanskyh iztočnikah. Po našem věrovanji nikto ne imaje moralno pravo byti imajučim slovjanskogo slovnika, i medžuslovjanskomu jezyku ne jest možno nikogda byti koriščeny kako kolesnica ličnoj ambicije ili finančnogo prinosa.
Naš medžuslovjansky tim odlično znaje fakt, že jesmo toliko na počatku, i jest prěd nami ješče mnogo raboty. Jest nam trěba praktikovati, strojiti bolše tekstov i drugogo materijala, i vsegda jest trěba nam dostavati povratny vez od drugyh. My, kolaborativni tvorci, dělajemo najbolše, čto myslimo, no mnogo dobro znajemo, že vsegda ne možemo prijati pravo razrěšenje. Govorime jezyky sut žive věči, i znajemo, že nijedin konstruovany jezyk (Esperanto, Interlingua) ili rekonstruovany moderny narodny jezyk (slovacky, jevrejsky, indonezijsky) ne jest dnes koristimy v točno ravnoj formě, kako kogda izprva byl publikovany. Zato prizyvajemo vsih: lingvistov, ne-lingvistov, rodimyh govorcev, nerodimyh govorcev… pričestiti se k našim činam i rabotati s nami na tutom velikom dělu!
QR-kod članka
RSS kanal
