Južno od bulgarskogo universitetnogo grada Stara Zagora v centru staroj Trakije i v vzhodnoj česti Rodopskyh gor bliz grada Kărdžali (Кърджали) leži mnogo interesny arheologičny lokalitet Perperikon. Jest to veliky kompleks kamennyh hramov i drugyh budynkov postavjenyh na vysokoj skalě, že jest možno Perperikon nazyvati Bulgarsko Machu Picchu.
Prvi ljudi na Perperikonu žili v vrěmeni neolita (mladša kamenna era na koncu 5-ogo tysečlětja prěd Hristom). Arheologi dnes točno ne znajut, kto oni byli, i nazyvajut jih Civilizacija skalnyh ljudij. Tuti ljudi na Perperikonu žili do vrěmen kretsko-mikenskoj civilizacije i takože iměli s kretskoju civilizacijeju blizky kontakt, bo arheologi na Perperikonu našli različne artefakty s napisami v kretskoj abecedě s linearnym pisanjem tipa A.
V antičnom vrěmeni byl Perperikon široko znajemy kako trakijsko svetišče boga Dionisija. Kromě hrama tamo takože bylo orakulum i žreci, ktori prědpovědali buduče. Tuto svetišče bylo svojim značenjem ravno s Delfijskym orakulom. Stara legenda govori, že na Perperikonu byli mlady kralj Aleksander Veliky i mlady cěsarj Octavianus Augustus, ktori oba dva darovali žrtvy bogu Dionisiju i potom dostali od žrecev prědpovědanje, že oni budut vladati velikymi imperijami.
V grěčskom i rimskom vrěmeni Perperikon byl monumentalny hramovy kompleks boga Dionisija, ktory iměl takože svoje akropolis i krěpost, kripty i sarkofagy i druge budynky, ktoryh teritorija byla boljša od 10.000 kvadratnyh metrov. Perperikon od 5-ogo stolětja po Hristu byl hristijansky episkopalny centr, odkudu prišlo hristijanstvo do rodopskoj oblasti, i ješče takože državny administrativny centr imenovano Archidos za vsu trakijsku oblast vzhodnorimskogo (Bizantijskogo) imperija. Perperikon-Archidos v tečenju od 8-ogo do 13-ogo stolětja byl prěměnno graničnoju vojennoju krěpostju Bizantije ili Bulgarskoj državy, čtože dodnes dokazyvaje ruina vojennoj bašny (citadely) i mnogo drobnyh arheologičnyh artefaktov.
Sedm tyseč lět historije Perperikona bylo ukončeno v 14-om stolětju od islamsko-osmanskoj ekspansije do Evropy. Osmanska armada dobyla kompleks, razvalila jego i sožegla. Naselěnje okolo skaly bylo takože mnogo prěměnjeno. Bulgarski Slovjani odišli, i do prazdnogo prostora prišlo novo islamsko naselěnje, ktoro slavnu tradiciju ne znalo, i držalo toliko prostu legendu o pustom skalnom gradu nazyvanym Vrh džinov.
Perperikon byl izniščeny, pusty i neznajemy do nedavnogo lěta 2002, kogda na skalě byli počete arheologične razkopanja finansovane od Evropejskoj Unije i UNESCO i inspirovane starymi dokumentami grěčskyh i rimskyh historikov (najmě Herodota) o egzistenciji velikogo skalnogo hrama boga Dionisija v Rodopskyh gorah sěverno od Grěcije. Arheologične razslědovanja dodnes ne končajut, i jest možno, že v budučem vrěmeni ješče budemo o Perperikonu slyšeti mnogo interesnogo.
QR-kod članka