Alternativna historija jest historija, ktora ne slučila se, ale slučila by se, ako někako sobytje v historiji skončilo by se inako. Drugymi slovami, davaje odgovor na pytanje: čto by bylo, ako...? Očevidno, alternativna historija (ili uhronija) ne jest nauka, ale oblast fikcije, poněkogda daže fantastiky. Ničto divnogo, že ta ideja byla inspiracija dlja mnogo knig i filmov. Poněkoji avtori postupajut s njeju mnogo seriozno, drugi podhodet k njej legše. Jedin priklad togo legšego podhoda, a jednovrěmenno jedin iz prvyh alternativnyh historij, ktore povstali hvala internetu, nazyvaje se Ill Bethisad.
V 1996 g. Andrew Smith iz Novoj Zelandije izmyslil jezyk Brithenig, hipotetičny jezyk, ktory povstal by na britanskyh ostrovah, ako by keltsky ustupil město vulgarnomu latinskomu kako narodny jezyk. V rezultatu Brithenig jest romansky jezyk, ktory izgledaje bolje ili menje kako velssky. Pravdopodobno Brithenig byl prvy umětny jezyk kategorije tako zvanyh alternativnyh jezykov. Brithenig stal mnogo popularny i služil kako inspiracija dlja inyh, podobnyh jezykoprojektov.
Avtomatično nalagalo se slědujuče pytanje: kako moglo by dojdti k takomu jezyku, a ješče interesněje: kako dnes by izgledal svět, v ktorom ov jezyk jest govorjeny? Glavny jegov centr jest očevidno Vels, ktory jest samostojna država s nazvoju Rheon Kemr (Kraljevstvo Kambrija). Smith obširno opisal svoju fiktivnu državu, narysoval mapy i podal cělu hronologiju historičnyh sobytej.
Očevidno, Kemr ne jest sam v velikom světu. Druge osoby takože načeli se interesovati projektom, podavati pomysly, a daže razrabotyvati ine državy. Postupno zarodil se sotrudničsky projekt Ill Bethisad – slovo v Brithenig od latinskogo slova baptizatum, ktoro jest kalka velsskogo slova bydysawd „vsesvět“. Projekt pritegal vse bolje učestnikov, čestično jezykotvorcev, ktori zagospodarili sobě državy, regiony, grady, religije, osoby, tehnologije i tako dalje. Někoji pišut po-věsti ili noviny, drugi rysujut mapy, znamena i uniformy, a ini dělajut obrazky i portrety. Nyně IB čisli okolo 80 učestnikov.
V tečenju lět IB stal vse bolje detaljevany. Prvonačelno vsa komunikacija medžu členami odbyvalo se v emejlskyh grupah (Conlang, Conculture), od 2005 g. jestvuje takože viki, ktora mnogo pripominaje Vikipediju, ale tyče se světa IB. Očevidno, lěta minujut, pristupajut novi učestniki, a izčezajut stari. K shranjenja doslědnosti obvezyvaje princip Quod Scripsi Scripsi - vse, čto kogdakoli bylo prědloženo od někogo i utvrdženo od grupy, jest kanonično, a ničto, čto napiše se pozdněje, ne može byti nesgodno s čimkoli, čto bylo napisano raněje.
Ačekoli glavny punkt razhoda jest silnějša Rimska imperija, historija prěběgaje bolje ili menje paralelno s realnoju historijeju, a različne kraje imajut svoj vlastny punkt razhoda. Čto takože odličaje IB od drugyh projektov, jest to, že ključnu rolju odigryvajut umětne jezyky. Kromě romanskyh jezykov jest takože odděljena grupa sěvernoslovjanskyh jezykov (nassky, skuodijsky i vozgijsky). Zatom kako izgledaje toj svět?
Veče informacij nahodi se na stranicah: http://bethisad.com/, http://ib.frath.net/.
QR-kod članka