Dragi slušatelji medžuslovjanskogo podkasta, tut vam odpovědajemo na vaše pytanja, i prinosimo tekst scenarija tretjego podkasta, ktory jest mnogo blizky zapisanomu zvuku do podkasta.
Gosti: Jan van Steenbergen, Emil Anton, Konstantin Đorđević, Ljoša Melac.
Temy: shodka poliglotov v poljskom Teresinu, Medžuslovjanska akademija, Medžuslovjanska televizija, Medžuslovjansky denj, festival Rodokrug. (53 minut)
00:00 - početok podkasta
muzika
Roberto: Dragi slušatelji, dobro došli na tretji podkast medžuslovjanske novosti. Jest desety denj osmogo měseca, desetogo avgusta, lěta dva tyseč dvadeset tri, i od mikrofona vas privitajut Roberto Lombino i
Vojta: Vojta Merunka. Dobro došli takože od mene, dragi slušatelji. Naš podkast najdete na vebovoj adresě internetovyh novostij interslavic.news. Podkast jest takože dostupny pod imenem medžuslovjanske novosti - interslavic news na publičnom kanalu podkastovyh serverov YouTube, RSS.com, Spotify, Google i ješče drugyh.
Roberto: Cělj našego podkasta jest podporiti širjenje medžuslovjanskogo jezyka, ktory jest razumivy vsim slovjanskogovorečim ljudam bez potrěbnosti učenja. Melodija našego podkasta jest iz pěsnje Dušo moja iz filma Kolorovana ptica, ktory byl prvym publično znajemym filmom, kde govorilo se medžuslovjansky.
01:45 - Temy podkasta
Vojta: Děkuju, Roberto. Prošu, na ktore temy budemo dnes govoriti?
Roberto: Vojto, v našem medžuslovjanskom podkastu budemo govoriti o shodkě poliglotov, ktora byla v Teresinu v Poljskě, medžuslovjanskoj akademiji, medžuslovjanskoj televiziji, medžuslovjanskom dnju, i medžunarodnom slovjanskom festivalu v Čehiji.
muzika
02:22 - Gosti podkasta
Vojta: Takože trěba našim slušateljam povědati, že budemo iměti gostev. Roberto, povědaj ktoryh gostev jesmo prizvali do našego podkasta?
Roberto: Vojto, my jesmo prizvali na besědu četyrěh vysoko cěnjenyh gostev. Prvo jest mnogo milo našim slušateljam povědati, že jesmo prizvali Jana van Steenbergena.
Vojta: Veliky pozdrav, dragy Jane, dobro došel do podkasta!
Jan: Pozdrav Vojto i Roberto, vitaju vas iz Holandije! Hvala vam lěpo za prizvanje k vašemu medžuslovjanskomu podkastu! Mnogo mi milo byti tu s vami, daže izdaleka — kde byhmo byli bez interneta, pravda li? Jesm uslyšal o shodkě poliglotov v Polskě, dakle interesno mi jest, kake sut vaše vpečetljenja i čto dalje imajete do opovědanja.
Roberto: Takože jesmo prizvali pana doktora Emila Antona iz Finlandije. On jest finsko-iračsky slavist, teolog i turističny provodnik, ktory izigral tretju nagradu v konkursu medžuslovjanskogo jezyka v Teresinu, nemalo bez učenja.
Vojta: Ahaa, to jest velmi interesno. Pozdrav dragy Emile! Marhaban ja Emil, mitä kuuluu?
Emil: Marhaba, hyvää kuuluu! Jane i Vojto, to jest za mene velika čest mogti razgovorjati s otcami medžuslovjanskogo jezyka. Toj jezyk jest zaisto genialny, a imaju naděju, že budu mogti koristati go takože v rabotě. A pozdrav Tobě, Roberte, pametaju, že Ty jesi byl sudja v konkursu v Teresinu.
Roberto: Da, zaisto, a naš slědeči gost jest naš prijatelj Konstantin Đorđević iz Srbije. Konstantin jest programist, dizajner mehaničnyh klaviatur i poliglot govoreči na několiko slovjanskyh jezykah. On takože byl na Shodkě poliglotov v Poljskě, kde takože byl sudja v konkursu.
Konstantin: Dobry denj, Roberto. Veliky pozdrav vam, Vojto, Jane, Emile, i vsim slušateljam. Jest mi velika čest byti tu s vami. To za mene byla tretja shodka togo tipa, i jesm mnogo rad, že medžuslovjansky v tutom lětu konečno imal svoje prědstavitelje i byl čestju oficialnogo naučnogo i zabavnogo programa konferencije. Ja dnes hoču pogovoriti nemnogo o tom, kak ljudi na shodkě reagovali na medžuslovjansky jezyk, kake byly jih vpečetljenja, i či dobyli može jesmo novyh ljubiteljev medžuslovjanskogo. Tutčas byh takože htěl odpraviti veliky pozdrav našemu poslědnjemu subesědniku, Ljoši Melacu. Naši slušatelji može už znajut jego iz vtorogo podkasta. On na zaključenju Shodky poliglotov v Teresinu igral fantastičny koncert svojih avtorskyh pěsnjej na medžuslovjanskom. Mně osobno mnogo podobal se toj koncert! Zdrav, Ljošo!
Ljoša: Pozdrav, dragi Medžuslovjani!
06:17 - Shodka poliglotov v poljskom Teresinu.
Vojta: Dobro došli takože od mene. To jest nam velika radost, že jeste k nam došli do podkasta. Dragi možete li skazati něčto o tom, čto jeste govorili o medžuslovjanskom jezyku v Teresinu, a takože o tom konkursu? Ljošo, kake jesi iměl vpečetljenja iz tutoj shodky? Jesi li iměl interes od novyh ljudij do svojej medžuslovjanskoj muziky?
Ljoša: Ja jesm prijehal do Varšavy v poslědny denj Shodky Poliglotov. V togda, v nedělju večerom, ja jesm privezl se želězniceju, vlakom, do Teresina. Na žalost ja ne jesm smogl byti tam raněje, itak ja ne jesm viděl togo medžuslovjanskogo konkursa. No v tutyh několiko časin, ktore ja jesm tamo byl, ja jesm smogl poznati novyh ljudij, i govorili jesmo na medžuslovjanskom jezyku zajedno. Odnosno koncerta: ja jesm smogl igrati jednu časinu mojej avtorskoj medžuslovjanskoj muziky. Najprvo ja jesm neveliko trvožil se, že ja ne budu iměti kontakt s publikoju, no na ščestje ljudi sut byli zaisto prěmnogo interesovani tutoju muzikoju. Najprvo ja jesm htěl sdělati jedin test razumlivosti - prěd igranjem ja jesm vpisal v Google: «najsměšna zasměška vo světu», i potom ja jesm skazal tutu zasměšku na estradě. I znajete čto? Ljudi smějali se! A Konstantin je smějal se najvyše glasno. I za mene togda to bylo veliko radostno, že ljudi zaisto razumějut mene! Hot potrěbno jest takože skazati, že tam bylo neveliko ljudij, ktori ne sut rodni slovjanski govoritelji itak ja jesm trěboval dělati neveliko prěkladov na anglijsky jezyk. No ljudi zaisto pokušali pěvati zajedno so mnoju, i tuto bylo veliko radostno. My jesmo napriměr zajedno pěvali pěsnju Hej Sokoli. Ja jesm iměl so soboju moje ukulele, a na ekranu za estradoju byl vidny medžuslovjansky tekst. Jesm mogl govoriti ljudam o slovjanskom folkloru i mitologiji. Za mene tuto bylo veliko zajmlivo i radostno. Poslě koncerta ja jesm govoril s Georgom, ktory mene prizval do Teresina, že jest veliko možlivo, že tutoj koncert mogl byti prvy medžuslovjansky koncert vo cěloj historiji světa. Ja ne znaju bylo li tako, no myslju, že možlivo tuto byla prva medžuslovjanska zasměška skazana na estradě. Nu i ja jesm takože rad, že jesmo mogli uviděti se s toboju, Konstantine. I izpiti zajedno nemnogo piva.
Konstantin: Takože brate! Jesm rad, že jesmo konečno imali možnost strěsti se v živo. My už několiko lět govorimo prěz internet, glavno Diskord – no zapoznati se s Toboju, Michałom i Robertom v živo na shodkě, to za mene byla osobliva radost. Takože mi bylo mnogo milo poznati Emila, Georga i drugyh ljudij, ktori interesovali se za medžuslovjansky i učestvovali v konkursu.
Ljoša: Zaisto. Hot ja ne jesm uviděl togda Emila, ili možlivo ja ne pametaju, že my jesmo uviděli sebe. Pozdrav Emile, a kako ty jesi interesoval se do medžuslovjanskogo jezyka? Začto jesi ty htěl konkurovati na njem v Teresinu?
11:26 - Kako Emil iz Finlandije znaje medžuslovjansky
Emil: Prvy raz jesm uviděl razgovor s Vojtoju na kanalu Ecolinguist, a potom jesm prěgledal videa Michała Swata na YouTubu. Kako slavist jesm razuměl toj jezyk velmi dobro, a myslil jesm, že to jest fantastično dosegnenje. O shodkě v Teresinu jesm našel informaciju onlajn, ale o konkursu medžuslovjanskogo jesm dovědel se doprva denj prěd putovanjem do Poljsky. Polětel jesm tamo toliko na jedin denj, a točno v tamtom dnju byli konkursy medžuslovjanskogo i esperanto. Nu v času putovanja samoletom i taksi jesm učil se esperanto i medžuslovjansky, že byh mogl razuměti lěpje finalistov konkursov. Jednako v koncu večinstvo ljudij, ktori zapisali se do konkursov, ne izjavili se, a trěba bylo iměti konkurentov. Zato jesm se zapisal tamo na městu.
Roberto: Da, to bylo malo stranno, že iz 400 poliglotov toliko pet ljudij v koncu konkurovalo, a četyri iz njih ne byli Slovjani. Ale Emile, kako ty jesi prigotovil se, kako to jest možno, že jesi s nami govoril medžuslovjansky skoro bez učenja?
Emil: Kako jesm skazal, prěgledal jesm uže videa od Michała, a ješče v taksi ili v Uberu iměl jesm četyrideset minut na gleděnje - to byla směšna istorija, ibo šofer Ubera nikogda ne slyšal medžuslovjansky, ale kogda jesm jemu pustil videa od Michala, skazal radostno, že vsečto razuměje, a po koncu videa kazal: «Davaj nastupne!» Kromě togo, v poslědnyh, minulyh lětah jesm učil se slovačskogo, ukrajinskogo a češskogo jezyka, tako že uže jesm vyše-menje razuměl, kako izměnjajut se zvuky a kde jest srědina slovjanskych jezykov. Tutčas poslě konkurza jesm ješče pročital medžuslovjansku gramatiku a slušal medžuslovjanske podcasty a pěsnje. Napisal jesm navet članok o slovjanskyh aspektah Finlandije na stranicu interslavic.news.
13:37 - Medžuslovjansky jezyk v turistikě
Vojta: To jest fantastično, Emile. Ty jesi praktičnym dokazanjem, že MS jezyk može slovjanskogovoreči člověk naučiti se aktivno poslě několiko malo dnjev ili daže časin. Jesi nam skazal, že hotěl bys koristati MS jezyk takože v rabotě. Možeš li nam o tom pogovoriti vyše?
Emil: Da, ja jesm avtorizovany turističny provodnik v gradu Helsinki, v glavnom gradu Finlandije. Oficialno imaju sedm jezykov kako provodnik, v tom poljsky, ale neoficialno jesm oprovadžal ljudij takože na slovačskom i ukrajinskom. V budučnosti htěl byh organizovati turistične prohodky takože na medžuslovjanskom, za vsih Slovjanov. Už několikokratno jesm poljskym turistam malo govoril na medžuslovjanskom, da by razširjati znanje o MS jezyku.
Vojta: To jest točno to, o čem ja jesm govoril několikokratno vo svojih razgovorah: ja věruju, že MS može byti koristny točno za rabotnikov v turistikě. Imaju naděju, že budeš iměti uspěh s svojim odličnym pomyslom, dragy Emile. Jane, prošu, čto mysliš o pomyslu Emila organizovati turistične prohodky na medžuslovjanskom? Ja pametaju, že my uže jesmo pisali naučne članky o tom, ne li?
15:00 - Jan i Vojta govoret o publikacijah s medžuslovjanskym jezykom
Jan: Da da, točno tako! Pametaju, že jesm sdělal prezentaciju podčas medžunarodnoj konferencije o turizmu v Črnoj Gorě. To bylo v dva tyseč osmnadsetom godu na Srědzemskom Universitetu v gradu Podgorica. A na osnově toj prezentacije jesm takože napisal članok do naučnogo časopisa pod zaglavju The Interslavic language - an opportunity for the tourist branch. I nakoliko ja znaju, v godu dva tyseč devetnadset byla takože prezentacija na medžunarodnoj konferencije o elektroničnoj demokraciji v gradu Atiny v Grěciji. Tuta prezentacija byla takože publikovana kako naš članok v naučnom časopisu International Journal of Electronic Governance v godu 2019.
Vojta: I ješče pametaju medžunarodnu konferenciju na temu zaščity i podpora kulturnogo naslědstva v gradu Guimarães v Portugaliji, kde ja govoril o možnosti koriščenja MS jezyka do zaščity i razvoja nematerijalnogo kulturnogo naslědstva, najmě zapisanogo do pametnikov UNESCO. To bylo takože v godu 2019, prěd epidemijeju kovida.
Jan: To je možno, jesm někde pročital něčto o tutoj konferenciji v Portugaliji, ale mene tamo na žalost ne bylo. Nu, Vojto, člověk ne može jehati na vse konferencije, pravda li? Vo vsakom slučaju, ja v svojej prezentaciji jesm prědložil točno to, čto sejčas Emil naměrjaje dělati. Ja myslju, že turizm jest jedna iz glavnějših věčij, do ktoryh medžuslovjansky jezyk može prigoditi se. Ibo vidite, mnogi Slovjani slabo razumějut anglijsky. A Poljak na priklad pravdopodobno razuměje několiko slov na hrvatskom ili russkom, ale prěmalo, da by srazuměl točno. Ale ako imaješ grupu, v ktoroj sut na priklad dva Poljaki, dva Čehi, dva Rusi i dva Hrvati, togda turističsky provodnik imaje odličnu možnost, da by govoril k njim na medžuslovjanskom. Togda vsi budut razuměti blizko vse. Nu i tako samo jest i s tiskanymi materijalami. Na priklad hotely, restorany, muzeje, crkve, plaže i podobne atrakcije dlja turistov često davajut informaciju na anglijskom i němečskom, ale dlja slovjanskyh gostev taka informacija često ne jest pomočna. Prědstavite sobě, že oni imajut svoje listovky, svoje menju, svoje znaky i svoje vebsajty na medžuslovjanskom: togda prědavaješ te informacije tako, že vsi Slovjani razumějut, i to bez potrěby prěvodženja tyh tekstov na deset ili dvadeset raznych jezykov. Mimohodom, Vojto, uže sut hotele, kde informacije sut podavane na medžuslovjanskom, ne li?
Vojta: Da da, Jane, ale ne mnogo. Věm, že uže několiko lět jest maly hotel Oazis pri Mrtvom morju v Izraelu. Tamo v recepciji imajut za gostev iz slovjanskyh krajin informačny list - jednu stranicu pisanu na MS jezyku v latinici i MS jezyku v kirilici o tom, kake sut hotelove služby, napriměr ktore časiny i kde davajut v restoranu jediva, kako na bazen i plažu, i tako dalje. Ja jesm dělal tutoj informačny tekst.
19:29 - Konstantin informuje o shodkě poliglotov
Roberto: Vratimo se tutčas ješče nemnogo do temy Shodky poliglotov i jezyčnyh konkursov, ktore tam provodili se. Konstantine, ako ja dobro pametaju, Ty jesi byl na Shodkě v Teresinu vsih šest dnjev, ne li?
Konstantin: Da, pravda, byl jesm tamo od početka do konca.
Roberto: Možeš li prosim skazati nam, kaka byla obča atmosfera na Shodkě v tutyh šesti dnjah, čto ljudi dělali, kako provodili čas?
Konstantin: Ja jesm tamo čul se zaisto spokojno, kako v domu. Postojanno jesm strěčal interesnyh ljudij, kako novyh, tako i svojih staryh znajemyh. Vsaky denj jesmo slušali zajmlive prezentacije na razne jezyčne temy. Diskutovali jesmo o lingvistikě, kulturah, učenju jezykov. Praktikovali jesmo govorjenje u jezyčnyh stolov v sadu hotela. Vkušali jesmo medžunarodne i lokalne jediva, prigotovjene učestnikami shodky. Igrali jesmo muziku, pěvali, tancevali. Něktori daže dělali biznes netvorking. Generalno, mnogo dobro jesmo bavili se. I, samorazumno, pili jesmo mnogo piva.
Roberto: A čto tyče se jezykov, na kakyh jezykah ljudi tamo govorili?
Konstantin: O, to jest mnogo dobro ale težko pytanje. Znajete, tamo byli ljudi, ktori sami po sobě govoret vyše od 20-30 jezykov (tako zvani hiperpoligloti). Tam takože bylo govoriteljev velmi malyh ili ogroženyh jezykov. Byli tož ljudi govoreči esperanto, toki pona, interlingva i druge konstruovane jezyky. Ako by bylo trěba ugadati, rěkl byh, že najvyše bylo govoriteljev evropejskyh i iztočnoazijatskyh jezykov. Ale v sumě, na Shodkě govorilo se věrojetno na vyše než 100 ili 200 raznyh jezykov.
Roberto: A medžuslovjansky? Govorili li ljudi na MS jezyku?
Konstantin: Da, strětnul jesm jednogo ili dvoh govoriteljev medžuslovjanskogo prědže čto Michał i Ty jeste prišli. Ale poslě Michałovoj prezentacije i konkursa, dost mnogo ljudij počeli interesovati se za medžuslovjansky i děliti se svojimi vpečetljenjami.
Roberto: Čto oni Tobě rěkli? Kakove byli jih vraženja o našem jezyku?
Konstantin: Večinstvo ljudij, ktori prišli do mene, sami byli govoritelji někakogo slovjanskogo jezyka. Velika čest iz njih po prvy raz uslyšali o medžuslovjanskom iz programa konferencije i Michałovoj prezentacije. Jednako, oni mně izrazili svoje udivjenje kako dobro oni mogli razuměti vse, i v slědujučih dnjah nerědko prihodili do me s pytanjami i prědloženjami. Napriměr, gospodin Ruslan iz Rusije, dovědavši že na Diskordu provodimo Medžuslovjanske suboty, prědložil, že byhmo něčto podobno mogli dělati tož v aplikaciji Tandem. Kto ne znaje, my po subotam sbirajemo se v glasovom čatu na medžuslovjanskom Diskord serveru, i tam praktikujemo govorjenje. Kako Ruslan mi pověděl, Tandem jest aplikacija s priblizno 20 milionov koristnikov, i tam je možno dělati grupy, čili komnaty, dlja praktiky jezykov. Očevidno, one poddrživajut i glasovy i tekstualny čat. Ne jedino to, a te grupy sut javno vidime, i drugym koristnikam aplikacije bude legko najdti je i podključiti se do njih. Myslim, da by to mogla byti ješče jedna aleja k razširjenju občiny govoriteljev i učennikov medžuslovjanskogo v budučnosti. A jestli už govorimo o toj temě, něktori ljudi na shodkě izrazili zaisto veliky entuziazm za medžuslovjansky. Jedno iz najčestějših pytanij bylo, kako učiti se go i kde najdti materialy. Vy sami věrojetno često dostavajete take pytanja. Ja generalno jesm rekomendoval ljudam pisati v gugl Interslavic linktree (l-i-n-k-t-r-e-e), aby najdti tamtu stranicu, na ktoroj sut linky do slovnika, Janovoj stranice s gramatikoju, iskord, Fejsbuk grupa i vse drugo. Može byhmo mogli dodati toj link tož v opisanje tutogo podkasta, Vojto?
Vojta: Da, to ne jest zly mysl, Konstantine, postaraju se dodati toj link takože do portala na adresě interslavic-language.org. A možeš li nam rěkti ješče něčto o konkursu učenja medžuslovjanskogo, ktory byl na shodkě? Emil už nemnogo govoril o njem iz svojej točky zrěnja kako učestnik, ale kako vse to bylo organizovano?
Konstantin: Nu, take konkursy už sut tradicija na Shodkě poliglotov. Vsako lěto, okolo 40 dnjev prěd početkom Shodky, organizatori oglašajut «jezykovy izzov» dlja ljudij ktori hočut poprobovati svoje sily v brzom učenju novogo jezyka. Jedino uslovje dlja učestja jest, da člověk jest vpolně početkujuči v tom jezyku, to jest, da počina učiti se od nuly. Jezyky konkursa obyčno sut esperanto (jerbo esperanto občina jest velmi aktivna v organizaciji) i lokalny jezyk kraja, kde odbyva se Shodka. Jednako, v tutom lětu, pokromě esperanta imali jesmo medžuslovjansky, i to jest fantastično! Sam konkurs odbyl se v tretji denj shodky, kogda prijehali Michał i Roberto. Najprvo Michał daval naučnu prezentaciju o medžuslovjanskom pomočnom jezyku. Mimohodom, ta prezentacija byla zapisana – video bude na Jutjub kanalu Polyglot Gathering pozdněje v tutom lětu. Skromno prizyvaju vsih naših slušateljev podpisati se na toj kanal i posmotriti prezentaciju kogda ona bude opublikovana. Potom jesmo prěšli do menšej saly, kde počel se sam konkurs. Sudjami v žuri byli jesmo Michał, Roberto i ja. My jesmo byli oprědělili několiko kategorij, podolg kojih trěba ocěnjati učestnikov; to sut: znanje gramatiky, bogatstvo slovosbora i tečnost govora. Učestniki potom izhodili prěd nas, jedin za drugym, my jesmo im zadavali pytanja, a oni odgovarjali na njih i takože nemnogo svobodno govorili na razne temy. To nam dalo dostatočny vzor, daby ocěniti uravenj znanja jezyka u učestnikov. V totalu jesmo imali pet učestnikov. Tretje město izigral naš dnešnji subesědnik Emil, a prvo město dělili Georg Jähnig, poliglot iz Němcije, i Kevin Fei Sun, kitajsko-amerikanski poliglot. Hoču blagoželati jim vsim ješče raz, i naděju se, da oni budut prodolžiti učenje medžuslovjanskogo.
Emil: Hvala – ja definitivno budu prodolžiti!
muzika
28:02 - Roberto i Jan govoret o osnovanju Medžuslovjanskoj akademije
Vojta: Dragi, ja byh hotěl s vami vsimi govoriti ješče na temu Medžuslovjanskoj akademije. Roberto, prošu, možeš li nam objasniti tutoj pomysl?
Roberto: Da, očevidno. Do lěta 2020 aktivno rabotala Medžuslovjanska komisija, ktora iměla zadanje razrěšiti problemy v gramatikě medžuslovjanskogo jezyka. Ona iměla pet členov na osnově našej prvoj medžunarodnoj konferencije v lětu 2017. Od lěta 2020 imajemo uže mnogo novyh govoriteljev i nemalo iz njih dobro učestvuje v projektu MS jezyka, tvori umětnost na MS, internetove stranice ili druge koristime materialy. Jan, ktory jest tu prisutny, planoval uže davněje stvoriti medžuslovjansku akademiju napr. po vzoru Akademio de Esperanto. Tamo by bylo uže vyše ljudij i oni by se zajmali medžu drugym širjenjem znanja o MS ili tvorjenjem, o ktorom jesm spominal. Pomyslil jesm, že tutčas jest dobry moment k stvorjenju tutoj akademije, bo v Teresinu sut se iznova oficialno vstrětili něktori dobri govoritelji MS jezyka, ktori by mogli tvoriti jejnu osnovu. Kromě togo očevidno budete v akademiji vy dva, Vojto i Jane, kako avtori jezyka, a takože mnogi, ktori imajut prinos do projekta. Jane, kako Ty vidiš rabotu našej akademije v budučnosti?
Jan: Znajete, nyně situacija jest taka, že poslě esperanta medžuslovjansky jest vtory pomočny jezyk na světu po čislu govoriteljev. I kako Roberto pravilno govori, imajemo mnogyh ljudij, ktori sut aktivni i dobro vladajut medžuslovjanskym. Vojta i ja, kako avtori jezyka, ne možemo i ne hočemo byti ni vlastniki ni diktatori, a kromě togo, ne budemo žiti věčno. Medžuslovjansky dozrěl do punkta, že uměje stati na vlastnyh nogah, ale vsekako potrěbujemo někaku formalnu strukturu, ktora bude odgovorna za daljši razvoj jezyka, zapravdu něčto po vzoru Akademio de Esperanto. MS komisija byla dobry početok, ale sostojala se iz slučajnyh ljudij, ktori byli prisutni na konferenciji. Sejčas nam trěba něčto drugogo. Dakle kako ja vidžu rabotu toj akademije? Ja myslju, že prěd vsim bude odgovorna za slovosbor, v tom smyslu, že to ona podimaje rěšenja čto se tyče utvrdženja novyh slov, a takože o vvedenja eventualnyh izměn do slovnika. Zato važno jest, že členi komisije odlično znajut gramatiku i slova, a takože principy na osnově ktoryh slova sut izbirane i obražene. Dalje, akademija može takože zajmati se drugymi věčami, napriklad: – aktivno rabotati dlja razširjenja znanja o medžuslovjanskom jezyku, napriklad črěz pisanje vědomostij do presy i na različnyh internetnyh kanalah o važnyh věčah v svezi s medžuslovjanskym; – davati diplomy ili svědočstva ljudam, ktori znajut medžuslovjansky na dobrom uravnju, i eventualno prigotoviti někoj ekzamin dlja kandidatov; – izdavati publikacije i prověrjati nove teksty na medžuslovjanskom; – organizovati konferencije, shodky i tako dalje; – sbirati budžet potrěbny do tyh věčij; – i tako dalje, čtokoli, čto ljudi ješče izmyslet.
Vojta: Absolutno soglašu, Jane! MS jezyk jest od svojego početka kolaborativny projekt nas vsih i tutčas najmě mladšim trěba rabotati na projektu. Mimohodom, trěba nam nemnogo studovati historiju Esperanta, kogda, ktore gody i kako oni organizovali svoju akademiju. Ne bylo by dobro izmysleti ponovo, čto uže jest prověrjenym vzorom naših esperanskyh susědov. I kto mysliš, že bude v toj akademiji?
Jan: Nu, teoretično vsekto, kto hoče i dobro znaje medžuslovjansky. Očevidno pod uslovjem, že akceptuje medžuslovjansky taky kaky jest, znači, ne potrěbujemo ljudi, ktori hočut reformovati medžuslovjansky od zera. Važno takože, že bude někaka ravnovaga medžu narodami, ne može byti tako, že napriklad dvě tretiny členov sut poljaki. Ale kromě togo, vsako čislo jest dobro: može byti sedm, može byti trideset. Ja prědlagaju, že tutčasna MS komisija naznači prvyh členov akademije i nastupno razpusti sebe. Potom členi akademije sami budut rěšiti o priglašenju novyh členov ili takože o udaljenju neaktivnyh ili problematičnyh členov.
Konstantin: Zaisto mi se podoba ideja o tvorjenju medžuslovjanskoj akademije. V poslědnjih několiko lět, na Diskordu jesmo imali několiko samoniknulyh projektov k ulěpšenju i razširjenju medžuslovjanskogo slovosbora, i to dělalo zaisto dobro. Ljudi dobro znajuči medžuslovjansky sami organizovali se na osnově svojih rodnyh jezykov, dodavali prědloženja slov, glasovali i tak dalje. I ne toljko to, sut takože ljudi kako Melac i Mito Matija, ktori okolo sebe sobrali skupinu ljudij tvorečih umětnost na medžuslovjanskom. Iz togo voznikly prve medžuslovjanske muzične albumy, prěvody filmov i drugo. Takože jest skupina programistov, s Jaroslavom na čelu, ktori zajmujut se razvojem aplikacije slovnika i inogo softvera za medžuslovjansky. Vse to jest mnogo dobroju podstavoju za tvorjenje akademije, i ja naděju se, že tuto jest začetok něčego velikolěpnogo!
Jan: Ja takože imaju taku naděju!
Ljoša: Mi se veliko podobaje tuta ideja! Ja nadějaju se, že ...
muzika
38:31 - Ljoša govori o pomyslu Medžuslovjanskoj televizije
Vojta: Dragi vsi, ja ješče hoču pytati se Ljoše. Jesm viděl na Fejsbuku, Ljošo, že planuješ ponovo otvoriti svoj kanal Medžuslovjansky slovotok, ale proměniti jego na Medžuslovjansku televiziju, prošu, kako to mysliš?
Ljoša: Nuuu, medžuslovjanska televizija označaje, že my ukazyvajemo tam někaky obraz, pogled, no zaisto tuto jest medžuslovjanska podkastova stacija. Medžuslovjansky Slovotok je stal zaključeny v někaky čas nazad, ale my, to znači medžuslovjanska občina, jesmo rěšili, že budemo jego otvoriti ponovno v novoj formě. Itak, my hčemo publikovati tut različne interesne, medžuslovjanske podkasty, a to jest možnost takože za ljudi iz medžuslovjanskoj občiny. Ako li vy hčete sdělati někaky podkast, i hčete, da by on stal čestju Medžuslovjanskogo Slovotoka, togda pišite na naš mejl: medzuslovjansky.slovotok@gmail.com. My htěli byhmo, da by vsi ljudi iz medžuslovjanskoj občiny mogli posylati gotove podkasty (v formě video .mp4 i avdio .wav), ktore my budemo tam publikovati (a takože v drugyh podkastovyh medijah, v ktoryh Medžuslovjansky Slovotok jest dostupny).
Konstantin: ... komentuje pomysl televizije ...
muzika
41:29 - Konstantin informuje o Medžuslovjanskom večeru v Beogradu
Vojta: Dragy Konstantine, prošu povědaj ješče něčto malo o medžuslovjanskom večeru v Beogradu tutoj vtorok, ty jesi tamo byl, ne li?
Konstantin: ... govori o MS večeru v Beogradu ...
Roberto: Mnogo dobro za taku inicijativu i takože že jesi byl na tutom večeru garantom dobrogo medžuslovjanskogo jezyka i držal jegovu gramatiku i principy. Imajemo naděju, že od tutoj prezentacije prijdut novi ljudi, ktori budut učiti se medžuslovjansky jezyk i budut širiti jegovu ideju.
45:23 - Konec besědy s gostami
Vojta: Dragy gosti, Jane, Emile, Konstantine i Ljošo, mnogo vam děkujemo za vašu besědu. Nehaj medžuslovjanska sila bude s vami!
Jan: Hvala! Bylo mi mnogo milo byti s vami. Imaju naděju, že bude ješče mnogo veče medžuslovjanskyh podkastov. Do slyšenja!
Konstantin: pozdrav, hvala za besědu, doslyšenja ... Nehaj medžuslovjanska sila bude s vami!
Emil: pozdrav, děkuju …. doslyšenja ... i do viděnja v Finlandiji!
Ljoša: Pozdrav, hvala za besědu, doslyšenja! I kako tut vsi skazali: Nehaj medžuslovjanska sila bude s vami!
muzika
46:30 - Medžuslovjansky denj i festival Rodokrug
Roberto: Tutčas poslě besědy s našimi vysoko cěnjenymi gostami jest uže naš tradicijny prostor na organizacijne informacije i ješče někake novosti v projektu MS jezyka. Tutdenj imajemo dvě temy: vtory medžuslovjansky denj i slovjansky festival Rodokrug. Vojto prošu, povědaj slušateljam, čto bude na slovjanskom festivalu Rodokrug?
Vojta: Roberto, medžuslovjansky denj i festival Rodokrug uže byli v prošlom godu. Možno to čitati na našem serveru interslavic.news. I tutčas planujemo organizovati vtory medžuslovjansky denj i učestvovati na vtorom slovjanskom festivalu Rodokrug. Devetogo septembra, to jest subota, bude novo lěto medžunarodnogo festivala slovjanskyh domorodnyh tradicij Rodokrug. Festival organizuje slovjansko družstvo Rodokruh iz vzhodnoj Čehije. Festival bude odbyvati se v prostorah ranča Andy West Ranch, ktory jest pod bazaltovym vrhom Kunětická gora ležučim v nizině rěky Labe približno jedno sto kilometrov vozhodno od Pragy i osm kilometrov sěverno od grada Pardubice. Kunětická gora jest mitično staroslovjansko i takože keltsko město, kde v davnom věku byli različne svetilišča naših prědkov i nyně tamo stoji iz daleko vidimy dobropogledny zamok iz petnadsetogo stolětja. Ja jesm na tutom festivalu uže byl v prošlom godu s našim prijateljem i členom medžuslovjanskoj občiny Timofejem Zagorskim, kde Tima i ja prezentovali medžuslovjansky jezyk. Tuto lěto jest v programu festivala takože prostor za MS jezyk - besěda i možnosti do učenja, kde podobno kako na medžuslovjanskom dnju budemo objasniti principy MS jezyka dlja ljudij, ktori ješče ne znajut MS jezyk, ale mogli by iměti do njego interes.
Roberto: Raduju se, že družstvo Rodokrug vas iznova priglasilo. Jedino žalj, že ne imajemo dodnes nikogo aktivnogo v občině iz tyh, ktori sut se doznali o MS črěz Rodokrug, kako by oni čuli ekzistenciju nedžuslovjanskogo jezyka toliko kako atrakciju podobno kako medvěda v cirku, ale možno někto bude prijdti tutčas, bylo by to mnogo dobro. I kaky bude vtory medžuslovjansky denj, Vojto?
Vojta: Roberto, v tutom godu byhmo htěli takože v septembru organizovati novy MS denj, kako jesmo dělali v prošlom godu. Podrobna informacija jest napisana na serveru interslavic.news Imajemo možnost prěživanja v novom lokalitetu južnoj Moravy v Češskoj republikě na granici s Slovakijeju nedaleko grada Hodonín. Tamo v prirodě jest lěsny kamp. Vtora možnost jest dělati medžuslovjansky denj ravno kako byl prošlo lěto v centru Pragy. Učenje se MS jezyka bude cěly denj od jutra do popoldnja.
Roberto: To jest prělěpo! Privatno jesmo uže govorili o tom, že by tamo mogli prijdti takože něktori iz naših gostev i budučih členov akademije, da by novi zainteresovani viděli, že jezyk istinno žive. Ale organizacija ješče ne jest dovršena. Budemo čitati podrobnu informaciju na serveru interslavic.news.
muzika
Roberto: Dragi slušatelji, tuto jest konec našego vtorogo medžuslovjanskogo podkasta. Prosimo Vas, napišite nam do adresy redakcija@interslavic.news, na kake temy hčete besědovati, informujte nas o interesnyh sobytjah v medžuslovjanskoj občině. Od mikrofona praščajut se Roberto Lombino i
Vojta: Vojta Merunka. Těšimo se do novogo strěčenja s vami, dragi slušatelji.
MEDŽUSLOVJANSKE NOVOSTI
RSS kanal
