MEDŽUSLOVJANSKE NOVOSTIМЕДЖУСЛОВЈАНСКЕ НОВОСТИ
MEDŽUSLOVJANSKE NOVOSTIFinlandija ne jest slovjansky kraj, Fini ne sut Slovjani, a finsky jezyk ne jest slovjansky, ni indoevropejsky jezyk. Jednakože Finlandija imaje 1300 kilometrov granici s Rosijeju, a s Poljskoju imaje spolno Baltičsko morje. V historiji Finlandije byli različne a malo znane slovjanske vplyvy, ktore sut čestično vidime i dnes. V tutom členku opišu četyri slovjanske vlivy na finsku kulturu.
Finsky jezyk jest uraljsky, ugrofinsky jezyk, ale poněktore finske slova imajut slovjansky korenj, sut pozajmane od staroslovjanskogo ili starorusskogo jezyka. Takove slova sut napriměr lusikka (ložka), värttinä (vrěteno) a ikkuna (okno). Takože osnovne hristijanske slova ako pappi ("pop", svečennik) a risti ("krest", križ) vošli do finskogo jezyka iz starorusskogo jezyka. Hristijanstvo prišlo do Finlandije vyše než tyseč lět tomu nazad iz dvoh stran, iz zapada a iz vozhoda. V iztoku, v Kareliji bylo slovjansko Pravoslavje, a iz njego zarodilo se finsko Pravoslavje. Najvažnějšim městom finskoj pravoslavnoj duhovnosti jest monastyr Valamo ili Novy Valaam v Sěvernoj Kareliji. Do avtonomičnoj finskoj pravoslavnoj crkvy naležaje okolo 1 procent Finov, okolo 60 000 ljudij. Jest to menšinstvo, ale jest to zaisto finsko Pravoslavje. Posluživaje se gregorianskym kalendarom a glavno finskym, ale takože crkovnoslovjanskom jezykom. Ta crkva jest takože ekumenično mnogo otvorjena na kooperaciju s drugymi crkvami. V velikom Uspěnskom hramu v Helsinki sut krasne ikony a teksty na crkovnoslovjanskom jezyku.
Večinstvo Finlandiji jednako pripadlo pod švedsku vladu a pod zapadno hristjanstvo, prvo katoličsko, a od 16. stolětja evangeličsko-luteransko hristjanstvo. Religiju izměnil švedsky kralj Gustav Vasa. Obače jego syn Jan Vasa, knez Finlandije, oženil se s poljskoju princesoju Katarinoju Jagellonkoju. Oni žili v zamku v gradu Turku, a do dnes ljudi iz Turku mnogo pozitivno vozpominajut Katarinu, a v zamku prodaje se produkty svězane s Katarinoju. Pozdněje Jan a Katarina stali kraljem a kraljevoju švedskogo kraljevstva, to znači takože Finlandije – Finlandija iměla poljsku kraljevu. Potom ješče jihny syn Zygmunt stal kraljem Poljsky, ale takože švedskogo kraljevstva i Finlandije. Da, Fini iměli polskogo kralja! Na žalost, švedski Protestanti jednako ne htěli katoličskogo kralja, iz čego byli potom strašne vojny. Povodom tyh vojn finski muži v 17. stolětju putovali do Poljsky da by tam vojevali, a interesno jest, že zato Fini ješče dnes pěvajut o rěkě Visla, na finskom "Veiksel", v svojih patriotičnyh pěsnjah (np. "Porilaisten marssi", "Hakkapeliittojen marssi").
V lětah 1808-1809 byla vojna, v ktoroj Rossija ovladnula Finlandiju, a od tamtogo vrěmena Finlandija byla čest russkoj imperiji do svojej nezavisnosti v 1917 godu. Car Aleksander I dal Finlandiji avtonomiju v 1809 godu v gradu Porvoo, za čto Fini sut jemu blagodarni. V katedralě Porvoo jest statuja cara, a v kafe "Helmi" sut obrazy različnyh russkyh carov a caric. Pod vladoju Aleksandra II Finlandija iměla ješče silnějšu avtonomiju, a statuja Aleksandra II stoji na senatnoj plošči v historičnom centru Helsinki. Na trgu stoji takože monument carice Aleksandry iz 1835 goda a nad njim dvuglavy orel, simbol imperiji. Car Aleksander III iměl daču na lovjenje rybu v Finlandiji blizko grada Kotka – na finskom Kotka znači "orel", ne kotka! Dnes funkcionuje ako muzej, "Keisarillinen kalastusmaja". V vrěmenu Aleksandra III v Finlandiji byla rusifikacija, Fini šli do russkoj armiji a russky jezyk iměl v kraju oficialny status. Najslavnějši Fin v carskoj armiji byl general C. G. E. Mannerheim, pozdnějši prezident, ktory studioval v Sankt-Peterburgu, a služil potom v Kitaju, v Japoniji, a takože v Poljskě, v Varšavě i v Kališu. Mannerheim znal 7 jezykov, v tom russky i poljsky. Oženil se s Russkoju, ale ljubil takože Poljky. Jego statuja jest na glavnoj ulici v Helsinki, a jego dom funkcionuje ako muzej.
V Finlandiji žive okolo 5 milionov ljudij. Iz njih okolo 70 000 ljudij urodilo se v davnom Sovětskom Sojuzu, 10 000 jest iz davnoj Jugoslaviji, a 5 000 iz Poljsky. V 2021 godu gradžanov Rosiji v Finlandiji bylo 30 000, a Ukrajiny okolo 7 000. Russkojezyčnyh ljudij v Finlandiji jest okolo 90 000, čto znači, že russky jest tretji jezyk v kraju po finskom a švedskom. V Helsinki jest russka škola, a v několiko škol možno učiti se russkogo jezyka. Egzistujut takože asociacije kultury a prijateljstva medžu Finami a različnymi slovjanskymi narodami, napriměr Suomi – Venäjä-seura, Ukrainalaisten yhdistys Suomessa, Suomi – Puola Yhdistysten Liitto, Suomi – Tsekki-seura, Suomi – Bulgaria-Seura, Sloveniaseura, Suomi – Kroatia Seura, Serbialais-suomalainen seura.
Na konec možemo stvrditi, že hoti Finlandija ne jest slovjansky kraj, imaje važne slovjanske svezy v svojej kulturě. Jestli istnuje kraj, o ktorom možno by skazati, že jest nemalo slovjansky, nu točno Finlandija bylaby taky kraj. Vo vsakom slučaju, Finlandija jest za mnogo Slovjanov blizky, ačekoli malo znany, susěd, so čestično spolnoju historijeju.
QR-kod članka
RSS kanal
