Gosti: Filip Kovčin i Georg Jähnig. Temy: Medžuslovjanske aktivnosti v gradu Oslo (vikend, kurzy jezyka, konferencija), druge informacije do lěta 2024, i nove medžuslovjanske organizacije. (20 minut)
Roberto: Dragi slušatelji, dobro došli do četvrtogo podkasta medžuslovjanske novosti. Jest srěda dvadesety osmy denj vtorogo měseca, dvadesetogo februara, lěta dva tyseč dvadeset četyri, i od mikrofona vas privitajut Roberto Lombino i
Vojta: Vojta Merunka. Dobro došli takože od mene, dragi slušatelji. Naš podkast najdete na vebovoj adresě internetovyh novostij interslavic.news. Podkast jest takože dostupny pod imenem medžuslovjanske novosti - interslavic news na publičnom kanalu podkastovyh serverov YouTube, RSS.com, Spotify, Google i ješče drugyh.
Roberto: Cělj našego podkasta jest podporiti širjenje medžuslovjanskogo jezyka, ktory jest razumivy vsim slovjanskogovorečim ljudam bez potrěbnosti učenja. Melodija našego podkasta jest iz pěsnje Dušo moja iz filma Kolorovana ptica, ktory byl prvym publično znajemym filmom, kde govorilo se medžuslovjansky.
02:00 - Temy podkasta.
Vojta: Děkuju, Roberto. Prošu, na ktore temy budemo dnes govoriti?
Roberto: Vojto, v našem medžuslovjanskom podkastu budemo govoriti o medžuslovjanskom jezyku v turističnom biznesu v finlandijskom gradu Helsinki, medžuslovjanskyh kulturnyh organizacijah, i budemo prinositi mnogo važnu informaciju o medžuslovjanskoj konferenciji, učebnom kurzu, i medžuslovjanskom vikendu v norvežskom gradu Oslo.
muzika
02:45 - Gosti podkasta.
Roberto: Takože trěba našim slušateljam povědati, že budemo iměti gostev. Vojto, povědaj ktoryh gostev jesmo prizvali do našego podkasta?
Vojta: Roberto, my jesmo prizvali na besědu dvoh vysoko cěnjenyh gostev. Prizvali jesmo znajemogo poliglota Georga Jähniga i filmovogo režisera Filipa Kovčina.
Roberto: Dobro došli do našego podkasta, dragi Filipe i Georže!
Filip: Dobro došli…
Georg: Dobro došli…
muzika
03:30 - Besěda s Filipom.
Vojta: Dragy Filipe, povědaj nam, kde rabotaješ i čto tutčas dělaješ? Ty jesi srb, ne li?
Filip: Da, jesm Srb, ale tutčas živu v Poljskě. Ja, kako jesi uže rěkl, jesm režiser, ale takože rabotaju v Filmskoj školě v poljskom gradu Lodż, kako akademičsky učitelj. Rabotaju na oddělu kamery.
Roberto: Filipe, rabotaješ li s ljudami iz različnyh slovjanskyh narodov?
Filip: Da, rabotaju. Ja by hotěl nemnogo govoriti o tom, kako v velmi interesnom kontekstu izkoristyvaju medžuslovjansky jezyk. V grupah s ktorymi rabotaju, jest mnogo ljudij, ktory ne sut iz Poljsky. Kogda objasnjaju dost složne tehnične věči, svezane s filmovoju tehnikoju, često objasnjaju to na anglijskom jezyku. Ale problem jest potom v tom, že vse lekcije v filmovoj školě sut na poljskom jezyku i ljudi iz drugyh krajin ne budut znati kako toj někaky tehničny termin zvuči na poljskom jezyku. A poljsky jezyk jest dlja njih važny zatože v tutom jezyku budut prigotovjati vse, čto jest svezano s jihnymi filmami. Ale i v jednom momentu jesm srazuměl, že vyše prosto jest objasniti etimologiju někakoj poljskoj rěči črěz medžuslovjansky jezyk neželi črěz poljsky jezyk. Začto? Prosto za to, čto v poljskom jezyku sut slova ili daže cěle rečenja, ktore ne sut sovsěm jasne dla ljudij, ktori učet se ješče poljskogo.
Vojta: Možeš li nam rěkti někakove priměry takyh nejasnyh izrěčenij?
Filip: Napriměr kogda govorimo o slovah, rěčah kde imajemo tipično poljske rěšenja pisanja někakyh slov, trěba togda to studentam objasniti, začto tako jest to rěšeno v poljskom jezyku. Napriměr jestli hočemo napisati slovo konj, togda na poljskom to budut tri bukvy K, O i poljsko Ń, odnosno K-O-Ń. Ale kogda proměnimo padež, i hočemo rěkti napriměr ”vidžu konja”, togda ne pišemo toj poljsky znak za glas “nj”, ale budemo pisati K-O-N-I-A, odnosno dvě bukvy kako N plus I do zvuka “nj”. Tuto dlja inozemcev ne imaje logiky. Ale kogda jim govorim, kako to izgledaje v medžuslovjanskom, potom prosto vse jest směsta jasno.
Roberto: Filipe, tuto jest mnogo interesno, upotrěbiti medžuslovjansky jezyk kako instrument objasnjenja podrobnostij naših narodnyh jezykov, v tvojem slučaju poljskogo pravopisa.
Filip: Děkuju. Takože jesm jim govoril o tom, že napriměr ne imaje slovjanskyh slov, ktore načinajut se na A, E ili F. Jesm slyšel o tom na našem kanalu medžuslovjanskogo, v Diskordu. I prosto jesm to takože iskoristal na lekcijah, da byh objasnil inozemcam, čto už znajut okolo tri tyseč slov na poljskom jezyku, zato čto to sut ili latinske ili grěčske slova, ktore sut už sovsěm medžunarodne. Kako napriměr AKVIZICIJA, AKCENT, AVTO, AKUSTIKA, AKLAMACIJA, ili na bukvu E kako EKRAN, EMANACIJA, EKSPERT i tako dalje. Hvala tomu, čto imaju bezprěryvny kontakt s medžuslovjanskym jezykom, mogu prosto to izkoristati na velmi originalny sposob.
09:28 - Besěda s Georgom.
Vojta: To je mnogo dobra didaktika, Filipe. Trěba nam o tom znati i upotrěbiti do někakyh budučih učebnikov medžuslovjanskogo jezyka. ... Dragi slušatelji, s nami jest ješče jedin gost, gospodin Georg Jähnig. Georže, pozdrav, slušaješ li nas?
Georg: Da, ja jesm tu. Dobry denj vsim.
Roberto: Dragy Georže, povědaj nam, kto jesi i čto dělaješ?
Georg: Ja jesm iz grada Berlin v Němciji. Jesm byl vozpitany od svojih roditeljev dvojjezyčno, v němečskom i poljskom jezyku. Rabotaju kako developer softvera i takože interesuju se do jezykov. Po tutoj pričině često posěčaju i učestvuju na Shodkah Polyglotov, to znači na konferencijah Polyglot Gathering.
Filip: Pozdrav Georže takože od mene. Prošu, povědaj nam, kako jesi došel k projektu medžuslovjanskogo jezyka?
Georg: Filipe, ja prvo slyšal o medžuslovjanskom jezyku prěd mnogymi lětami. Ako li dobro pametaju, něktori esperantisti, s ktorymi ja iměl kontakt, byli govoriteljami medžuslovjanskogo. Lěta dva tyseč dvadeset dva byla na konferenciji Polyglot Gathering (na shodkě polyglotov) prezentacija o medžuslovjanskom jezyku. Ja jesm opoznal, že taky jezyk jest za vyše množstvo slovjanskogovorječih ljudij razumivy bez prědhodnogo učenja - čto mně mnogo udivilo. Ibo prěd tym ja sobě myslel, že vsim trěba někakove usilje učiti se novy jezyk, da by jego mogli prinajmenje malo razuměti. Takože jesm poiskyval informacije, našel jesm kanaly YouTube, viděl jesm několiko blogov od Michała, pěsnje od Melaca, učestvoval jesm v besědě na Diskordu - i nakonec jesm kontaktoval Michała, da byh priglasil jego na Polyglot Gathering.
Roberto: I prošu, kako tobě medžuslovjansky jezyk pomagaje do života?
Georg: Uže mně několikokratno udalo se govoriti s slovjanskymi ljudami, s ktorymi ja ne znal spoločny jezyk. Pametaju jednu konverzaciju v vlaku s ukrajinskoju ženoju. Inogda takože s jednym Srbom. Često medžuslovjansky jezyk i medžuslovjansky projekt jest temoju konverzacije, kogda ljudi sut udivjeni, na kakom jezyku ja s njimi govorim.
Filip: Kako to bylo na Polyglot Gathering, Georže? Povědaj nam o tom.
Georg: Vsekako lěto medžunarodna organizacija Polyglot Gathering tako prizyvaje do jezyčnogo izzova: Prizyvajemo učestnikov, da by učili se novogo jezyka v tečenju petdeseti dnjev. Tako jesm sobě pomyslel, že medžuslovjansky jezyk mogl by byti dobrym kandidatom do izzova na lěto dva tyseč dvadeset tri. Prizvali jesmo ješče Michała, da by govoril lekciju o medžuslovjanskom jezyku, i vkupě s toboju, Roberto, byl členom žuri. Nakonec jesmo iměli pet učestnikov, mnogi iz njih pokazali svoj dobry uravenj znanja medžuslovjanskogo jezyka.
Vojta: ... Povědaj nam ješče, prošu. Čto jesi dělal v času poslědnyh měsecev poslě lětnoj shodky polyglotov?
Georg: Mnogo drugyh věčij, ale čto tyče se medžuslovjanskogo jezyka, ja dělaju novy projekt. Prosil jesm Michała prěložiti putovateljsky fraznik, vybrany iz Wikivoyage (to jest Vikipedija za turističnyh provodnikov). Tako skoro kako to bude konečno gotovo i opravjeno, my budemo iměti spis medžuslovjanskyh izrazov upotrěbimyh do putovanja.
13:39 - Konec besědy s gostami.
Roberto: Dragi gosti, Georže i Filipe, mnogo vam děkujemo za vašu besědu. Nehaj medžuslovjanska sila bude s vami!
Georg: Hvala! Bylo mi mnogo milo byti s vami. Imaju naděju, že bude ješče mnogo veče medžuslovjanskyh podkastov. Doslušanja!
Filip: Pozdrav, hvala za besědu. Dragi slušatelji, interesujte se do medžuslovjanskogo jezyka, aby vam vsej slovjansky svět razuměl. Doslušanja!
muzika
14:13 - Informacija o aktivnostah v gradu Oslo i drugyh aktivnostah do lěta 2024, nove medžuslovjanske organizacije.
Roberto: Tutčas poslě besědy s našimi vysoko cěnjenymi gostami jest ješče naš tradicijny prostor na organizacijne informacije i někake novosti v projektu medžuslovjanskogo jezyka. Vojto prošu, povědaj slušateljam, znaješ li čto jest novogo v našej občině?
Vojta: Roberto, ja imaju jednu mnogo interesnu informaciju od našego finlandijskogo člena medžuslovjanskoj komunity, ktorym jest Emil Anton iz grada Helsinki. Emila bylo možno slyšati v našem tretjem podkastu iz septembra lěta dvatyseč dvadesettri, kde on byl jednim iz gostev. Emil jest aktivny v turistikě, rabotaje kako turističny provodnik, i bude gotoviti publičny tur, turističnu objezdku, grada Helsinki na medžuslovjanskom jezyku v osmom mesecu tutogo lěta, v avgustu dvatyseč dvadesetčetyri.
Roberto: Mnogo dobro, Vojto. Děkujemo Emilu za jegovu aktivnost, ktora bude pomagati do razvoja medžuslovjanskogo jezyka. Ja takože imaju jednu informaciju, ktoru trěba našim slušateljam rěkti. Zajedno so Srbskym kulturnym centrom v Norvegiji prigotovjajemo několiko sobytij okolo medžuslovjanskogo jezyka v glavnom gradu Norvegije Oslo. V šestom měsecu tutogo goda jest planovany medžuslovjansky vikend, na ktorom byhmo hotěli prědstaviti ljudam naš jezyk i projekt, a možno takože naučiti někogo govoriti. V Norvegiji jest mnogo slovjanskyh narodnyh menšin, itak myslimo, že to jest dobra možnost pokazati jim blizkost slovjanskyh jezykov. Potom budemo prodolžati online kursom medžuslovjanskogo jezyka, ktory bude prětrvati 12 sedmic. Kako zakončenje planujemo naučnu slavističnu konferenciju, posvečenu medžuslovjanskomu jezyku. O podrobnostah vas budemo informovati, kako vsegda, na webovoj stranici servera interslavic.news. S radostju byh vas ješče prizval do naših organizacij, ktore širet znanje o medžuslovjanskom jezyku. Take organizacije ili uže jestvovali, ili tutčas voznikajut iz povoda suraboty s Norvegijeju. Uže imajemo objedinjenja v Čehiji, Hrvatiji, Polskě i Srbiji. Ako li jeste zainteresovani, napišite nam i my vam budemo dati kontakt na členov organizacije iz konkretnoj državy.
Vojta: Mnogo děkuju Roberto. Vidno, že naš projekt razvivaje se. Možno mogu našim slušateljam povědati, že ty i ja jesmo členami takoj medžuslovjanskou organizacije v Čehiji i naši prijatelji iz medžuslovjanskoj občiny, ktorych naši slušatelji znajut takože napriměr iz naših prědhodnyh podkastov numer 1, 2, i 3, sut osnovajučimi členami medžuslovjanskyh organizacij v Hrvatiji, Poljskě i Srbiji.
muzika
18:52 Konec podkasta, kontakt.
Roberto: Dragi slušatelji, tuto jest konec našego četvrtogo medžuslovjanskogo podkasta. Prosimo Vas, napišite nam do adresy redakcija@interslavic.news, na kake temy hčete besědovati, informujte nas o interesnyh sobytjah v medžuslovjanskoj občině. Od mikrofona proščajut se Roberto Lombino i
Vojta: Vojta Merunka. Těšimo se do novogo strěčenja s vami, dragi slušatelji.