MEDŽUSLOVJANSKE NOVOSTIМЕДЖУСЛОВЈАНСКЕ НОВОСТИ
MEDŽUSLOVJANSKE NOVOSTITutoj tekst jesmo s Janom van Steenbergenom publikovali v godu 2017. Bylo to v našem časopisu i potom takože v čitateljniku:
Na žalost, dnes poslě 5 lět, kogda vlada Rossijskoj federacije govori o nastupajučem novom světovom poredku i rossijska armija barbarsko atakuje do Ukrajiny, pokazuje se pravdivost naših slov, i bliži se najvyše pesimistična prognoza slovjanskoj budučnosti, o ktoroj jesmo pisali. Myslenje od Kremlja jest mnogo blizko fundamentalističnomu myslenju teroristov od Da’eš i Al-Ka’idy: Dobry svět uže byl v prošlom i vyše ne bude:
Vměsto libokakoj pozitivnoj budučnosti naših dětok raste kult herojskoj smrti i apokaliptične vizije konca člověčstva. Jest to filozofija teroristov, ktori dobro znajut, že prigotoviti něčto novogo i prospěšnogo jest mnogo težko (trěba velikoj raboty od mnogyh ljudij, energije, uma i znanja …) ale izniščiti něčto gotovogo jest mnogo prostějše – napriměr stvoriti veliky dom potrvaje težku rabotu několiko lět, ale razrušiti tuto stvorjenje može libokaky glupec od eksplozije ili ognja v jedinoj minutě. Taky jest put nastupajučego novogo poredka, o ktorom govori kremeljska vlada infikujuči vsej svět tutoju bolestju. Vsej svět tomu odgovorivaje prostym obrazom – on ne vidi toliko ekstremnu kremeljsku politiku, ale on vidi ugrozu vsej civilizaciji od slovjanov.
Tu jest naš stary tekst iz 2017, čitajte jego:
Vojtěch Merunka i Jan van Steenbergen
Slovjanske narody trěbujut iměti strategične instrumenty, ktorymi by mogli sobě pozitivno ovplyvnjati medžunarodnu situaciju. Trěba jest držati kontakty s črězgraničnymi ljudjami, ktori by znali slovjansku kulturu, da by oni kako sovezniki Slovjanov za naš profit pomagali poddrživati naše legitimne interesy v globalizovanom světu.
Procesy globalizacije i liberalizacije ne imajut dostatočny respekt do identičnosti i kulturno-historičnogo integriteta naših slovjanskyh narodov i držav. Takože, globalizacija i liberalizacija avtomatično ne znači lučši kvalitet života i lučšu uravenj demokracije. Evropa i vsej svět može se bystro destabilizovati i prěměniti. Zato jest nam trěba dělati strategiju razvoja i držanja kontaktov na obrazovanyh ljudij iz neslovjanskyh narodov, ktori by byli našimi simpatizantami znajučimi naše jezyky, kulturu, historiju i različne specifične črty, da by oni byli sposobni pomagati našim narodam kako naši partneri.
Naša aktualna situacija jest gorša od situacije v 19-om i na početku 20-ogo stolětja, kogda voznikali samostojne slovjanske državy (napr. Poljska, Čehoslovakija, Jugoslavija, Bulgarija, ...). V tutyh staryh vrěmenah bylo normalno, že na Zapadu (Pariž, London, New York, ...) slovjanske kulturne i naučne elity iměli bogate kontakty s elitami iz politiky. Hvala tutym kontaktam jesmo dobyli svobodu i demokraciju od staryh monarhij.
Dnes na opytu nedavnogo razpada Jugoslavije i aktualnoj tragedije v Ukrajině možemo viděti, že v globalnom ranku našu politiku i ekonomiju razrěšajut ljudi, ktori ne imajut dobre znanja o slovjanskoj kulturě i politikě i historiji, i zato mogut jih razsudženja byti protiv našim interesam. Navyše, slovjanske narody razděljaje politična granica medžu Zapadom i Rossijskoju federacijeju, kde trěba uvažati, že Slovjani živut na oboh stranicah tutoj granice. Tuta granica razděljaje evropsku civilizaciju uže od vrěmen rimskogo imperatora Diokleciana. My ne imajemo scenarij našego postupanja ni na slučaj vojny (može byti s islamom, Kitajem, Rossijskoju Federacijeju, Zapadom ...) ni na slučaj razpada EU. Na vse tute grozby jest trěba podgotoviti se. My ne jesmo protivniki neslovjanskyh narodov, ale oni nas malo znajut, i sut iz nas vozstrašeni.
Dolgovrěmenno planovanje ekonomije i politiky slovjanskyh držav formulujut črězgranični ljudi, ktori sut raznodušni k našim specifičnym interesam. Može byti, že budučnost bude tvoriti medžunarodnu politiku, ktora iznova bude protiv našim narodnym interesam, kako to uže bylo v prošlom vrěmeni. Bude li taky problem, kto na Zapadu znaje i hoče ohranjati naše interesy? Po tutoj pričině jest nam mnogo trěba držati dobre kulturno-diplomatične kontakty s našimi strategičnymi soveznikami, ktori by v vrěmeni krizy hotěli i znali nam pomagati i nas ohranjati.
Do planovanja slovjanskoj kulturnoj diplomacije jest trěba takože pametati mnogo važnu medžuslovjansku orientaciju. Ako li politiki jednoj slovjanskoj državy rezignujut na kulturnu diplomaciju, pytajemo se, kde v drugyh slovjanskyh državah ju aplikujut. Budemo li v naših interesah zajedno, potom može diplomatična pomoč prihoditi od jednoj slovjanskoj državy i jejnyh kulturnyh soveznikov do drugoj slovjanskoj državy, ktora imaje problemy. No tuto ideju medžupomoči narušaje medialno popularna rusofobija i od njej iduči antislovjanizm političnyh prědstaviteljev něktoryh slovjanskyh narodov i takože propaganda velikorusskogo ekspansionizma, ktory ne hoče viděti različnost medžu slovjanskym i specifično russkym, i mysli, že vsi nerusski slovjani sut obvezani služiti rossijskym državnym interesam.
Vněšnji faktor: Slovjanske narody poslě II. světovoj vojny sut vsi byli v lagru socijalizma, ktory byl političnym protivnikom neslovjanskogo Zapada. Tuto razbudilo stare antagonizmy i šovinizmy medžu Slovjanami i ne-Slovjanami. V prošlom vrěmeni prěd komunizmom byli bulgarsky, češsky, poljsky, russky ... jezyky integralnoju čestju jedinogo evropskogo kulturnogo prostora od Atlantika do Urala. Ale dnes od propagandy hladnoj vojny sut vse slovjanske jezyky simbolom egzotiky i davajut konotacije primitivizma, barbarizma i nekulturnosti. Dnes sut napriměr azijatske jezyky v amerikanskyh filmah na lučšej poziciji od slovjanskyh, ktore sut toliko atributami negativnyh lic.
Vnutrišnji faktor: Kulturna diplomacija stoji na znanju narodnyh jezykov i na jihnom koriščenju v najširšem smyslu. Sami sobě dělajemo problemy, že ne starajemo se o našu budučnost. Naše universitety ne imajut interes držati kontakty s svojimi byvšimi studentami iz čudžih krajin. Ne davajemo lučše uslovja studentam iz Zapada, Azije i drugyh krajin světa, da by u nas studovali v naših slovjanskyh jezykah. Napriměr prěd 1990 v byvšej Bulgariji, Čehoslovakiji, Jugoslaviji ... byli bezplatne kursy narodnogo jezyka, kde studenti iz mnogyh krajin světa učili se narodny jezyk jedno lěto prěd universitetom. Dnes naše universitety učet črězgraničnyh studentov toliko v anglijskom jezyku, i nikto ne imaje interes bezplatno vozpityvati znanje narodnogo jezyka.
Na sravnjenje: Britanija, Francija, Němcija, Italija, ... poddrživajut znanje svojih jezykov. Organizujut specijalne školy i sustrětenja. Oni razumějut, že tuta investicija jim davaje veliky kulturno-političny profit.
Efektivna kulturna diplomacija trěbuje znanje narodnyh jezykov. Ale my ne držimo strategiju poddržanja i širjenja svojih narodnyh jezykov, obače naše oficijalne državne organy takože znajut medžunarodnu mobilnost studentov i učiteljev (AIESEC, ERASMUS, ...), no tuto jest v velikoj boljšině toliko na anglijskom jezyku i po tutoj pričině bez glubšego znanja našej kultury i historije. Potom nas črězgranični studenti i medžunarodni učitelji malo znajut, obače u nas doma prěživajut.
Ale v protivnom směru tuta sistema medžunarodnoj mobilnosti studentov i učiteljev dobro rabotaje: Naši studenti i učitelji koristeči ravne medžunarodne programy na svojih putovanjah do čudžih krajin u njih učet se v jihnyh domačih jezykah: anglijskom, francuzskom, němečskom ...
Smyslom kulturnoj diplomacije jest davati možnost ljudjam iz čudžih krajin poznati naš narod. Tuto jest možno s pomočju poddrživanja kulturnyh akcij, obměny znajemyh ljudij (naučnikov, muzikantov, teatralnyh i filmovyh aktorov, vsih drugyh artistov ...), universitetnogo sotrudženja, učenja jezykov i črězgraničnogo televizijnogo ili radiovogo širjenja. Cěljem sut ne toliko diplomati iz partnerskoj krajiny, no vsa občina partnerskoj krajiny i osoblivo jejna elita, ktore imajut potencijal formovanja občego mněnja. Hvala modernym medijam (internet, televizija) i globalizaciji dnes raste značenje kulturnoj diplomacije kako instrumenta do politiky i ekonomije. Jest to kompleksna sebeprezentacija našej krajiny s pomočju metody širokogo informovanja ljudij iz drugoj krajiny za efektom formovanja publičnogo mněnja toj drugoj krajiny k našej krajině.
«Kultura dnes ne jest toliko literatura ili teatr. Ona jest takože važnym instrumentom diplomacije. Kulturna diplomacija jest koristima do propagovanja demokracije i svobody do světa.» govori niderlandska evrodeputatica Marietje Schaake, ktora napisala Parlamentarny raport EU o evropskoj kulturnoj diplomaciji.
Forum slovjanskyh kultur (FSK, http://www.fsk.si) jest nedržavna i neprofitna medžunarodna organizacija osnovana lěta 2004. Smyslom FSK jest vozživiti kreativnost Slovjanov i razvivati medžuslovjansky dialog v uslovjah modernogo globalnogo světa. FSK poddrživaje slovjanske studija i stipendijne programy. FSK hoče podpirati slovjansku sorabotu i odkryty razvoj slovjanskoj kultury v uslovjah prěměnlivogo globalnogo společenstva.
V Evropě govorimo mnogymi jezykami. Različnost naših jezykov jest velika evropska cěnnost, no jezyčna različnost može dělati problemy. Po tutoj pričině publikovala vysokouravnjeva grupa na mnogojezyčnost (HLGM – High Level Group on Multilingualism) prěgled svojih tem naučnogo raziskanja, da by byla ulěpšena komunikacija v Evropě pri sohranjenju mnogojezyčnogo bogatstva. Izprva grupa HLGM govori o nedostatku znanja o vzajemnoj razumlivosti blizkyh jezykov do komunikacije osnovanoj na receptivnoj mnogojezyčnosti. To znači razuměnje jezyku, ktory govornik ne znaje, no jest blizky jegovomu rodnomu jezyku, že govorniki mogut na sebe govoriti v svojih jezykah. Grupa HLGM takože govori o potrěbě novogo ocěnjenja anglijskogo jezyka kako universalnogo jezyka govornikov imajučih različne narodne jezyky i potrěbě raziskanja medžunarodnoj komunikacije v ramkah germanskoj, slovjanskoj i romanskoj jezyčnyh grup, može li napriměr komunikacija Slovjanov iz različnyh narodov v jih slovjanskyh jezykah byti alternativa jihnoj komunikacije v anglijskom jezyku. MICReLa jest Mutual Intelligibility of Closely Related Languages (vzajemna razumlivost blizko vezanyh jezykov) http://www.let.rug.nl/gooskens/project.
Naša kolegica Jelena Golubović napisala v ramkah tutogo projekta svoj naučny projekt vzajemnogo razuměnja medžu slovjanskymi jezykami kako svoju disertaciju na Državnom Universitetu v Groningen v Holandiji.
EU davaje granty na kursy vseživotnogo obrazovanja i mobilnosti ljudij. Iz budžeta EU jest transport, prěživanje i poplatok za učenje. Može se organizovati napriměr lětna škola ili konferencija. Tute projekty poddrživajut ideju, že obrazovanje trěba byti dostupnym vsim ljudjam po vsej život. Take obrazovanje ne jest toliko znanje, no takože gradžanska odgovornost i kulturne razvoje. Vse krajiny EU imajut svoje Narodne koordinacijne agentury za Evropske programy obrazovanja. Iz grantov možno platiti putovanje, prěživanje, vizu, podgotovjenje kursa i platu za učenje učestnika.
Tute evropske programy nesut imena holandskogo naučnika i augustinijanskogo monaha Desiderija Erasmusa Rotterdamskogo (1466–1536), ktory byl jednym iz osnovateljev evropskogo renesansa i humanizma, i češskogo naučnika, poslědnogo episkopa crkve Jednoty Bratskoj i osnovatelja modernoj pedagogiky Jana Amosa Komenskogo (1592–1670), i danskogo luteranskogo pastora, politika i teoretika pedagogiky Nikolaja Frederika Severina Grundtviga (1783–1872). Oni tri sut osnovateljami evropskoj tradicije vseživotnogo učenja ne toliko v mladom ale i v vozrastlom věku člověka. Jihna ideja byla davati vsim ljudjam vsej život dostupnu možnost obrazovanja, ktoro sodržaje ne toliko znanje no takože gradžansku odgovornost i kulturny razvoj.
Kanadsky psiholog i sociolog John W. Berry, avtor teorije akulturacije, popisyvaje različne možnosti razvoja odnošenj medžu ljudjami različnyh narodov v multikulturnyh uslovjah.
Berry popisyvaje dva faktory do prognozy razvoja občežitja ljudij različnyh narodov:
Tutoj model tvori dvě dimensije, ktore davajut četyri kombinacije rezultata. Do modela ješče trěba pridati velikost etničnyh občin. Na lěvom diagramu jest popisanje situacije maloj občiny medžu drugymi narodami, na pravom (desnom) diagramu jest popisanje situacije velikoj občiny medžu drugymi narodami. Slovjanska kulturna diplomacija imaje ješče dvě specifične uravnje:
Slovjansky svět trěbuje novy strategičny plan, ktory jasno popisal by novu strategičnu metu naših narodov.
V 19-om stolětju strategična meta bylo bojevanje za narodnu samostojnost, bo togda jedina slovjanska država, kde iměli prědstavitelja i vladu iz svojego naroda, byla Rossija. Tuta meta byla uspěšno izpolnjena blagodareči slovjanskoj kulturnoj i političnoj emancipaciji. Koncem 19-ogo i na početku 20-ogo stolětja vozniknulo mnogo novyh slovjanskyh držav. Mnogonarodne državy poslě razpada SSSR, Jugoslavije i Čehoslovakije v 1990-yh lětah prěměnili se na samostojne jedinonarodne državy. Toliko Lužičski Srbi dnes ne imajut svoju narodnu državu.
Dnes slovjani trěbujut novu strategičnu metu, ktora byla by orientovana do budučnosti i ktora by reflektovala nove udobnomožnosti i nove grozby.
Jedina možna nevojenna strategija modernyh slovjanskyh narodov držeča naše kulturne naslědstvo i identičnost jest sorabota s drugymi civilizovanymi narodami.
Dělati někaku slovjansku alternativu (praktično to znači opoziciju) protiv globalnoj civilizaciji by Slovjanov stavilo do vojennogo konflikta s globalnoju civilizaciju i do naslědnoj separacije i segregacije, ktora by byla mnogo blizka pesimističnoj prognozě muslimanskoj budučnosti. My ne možemo sebe obstupiti sentimentom po idealizovanoj prošlosti někakogo «zlatogo věka» i staviti se do opozicije protiv «fašističnomu i bezbožnomu» modernomu světu.
Taka opozicija praktično byla by usiljem na povratno putovanje do fiktivnoj prošlosti, ktora by značila konec slovjanskogo vklada do razvoja modernogo světa i odkryla by Pandorinu krabku s konspiracijnymi teorijami o globalnom zagovoru protiv Slovjanam.
Taktika jest praktičny pristup do realizacije strategičnoj mety, ktora jest tvorjena množinoju različnyh praktičnyh podrobno kontrolovanyh projektov.
AIDA (...://www.mindtools.com/pages/article/AIDA.htm) sut v kratkosti četyri anglijske slova: attention – interest – desire – action. Jest to model popisyvajuči proces raboty marketingovoj reklamy ili propagovanja i jest to dobro koristimy priručnik na planovanje i kontrolovanje společenskyh projektov. Model AIDA (razširjena jego varianta jest AIDAS) tvori naslědstvo postupnyh krokov, ktoryh jest trěba do uspěha projekta. Vsaky postupny krok jest kritično važny i jegovoj neuspěh jest neuspěhom vsego projekta.
Glavnym organizatorom festivala jest češsko družstvo Slovanská unie z. s., ktoro naleži do najstarših slovjanskyh družstv Češskoj republiky. Družstvo bylo osnovano lětom 1992 češskym pisateljem Aleksejem Pludekom i svoju tradiciju bere od Prvogo slovjanskogo sjezda lětom 1848 v Pragě, na ktorom učestvovali znajeme lica medžunarodnogo slovjanskogo dviženja i ktoromu prědsědal otec češskogo naroda i osnovatelj vseslovjanskogo dviženja František Palacký. Družstvo jest samostojno juridično lico IČ 48133396, ktoro jest aktivno na teritoriji Češskoj republiky pod češskym zakonodateljstvom. U kulturnoj agentury Evropskoj komisije EACEA (Education, Audiovisual and Culture Executive Agency of the European Commission) jest registrovano pod partnerskym kodom 923564549 i jest kontaktnym licem za Češsku republiku u Medžunarodnoj ustanovy Forum slovjanskyh kultur v Ljubljaně v Sloveniji.
Medžunarodny festival vozniknul iz aktualnoj potrěbnosti boljšego medžunarodnogo sobytja na temu kulturnyh i historičnyh korenev vsih slovjanskyh krajin i narodov v terminu konca maja i početka juna i potrěbnosti koristiti tradiciju slovjanskoj kultury, pismennosti i vzajemnosti s odkazom naslědstva misije svetyh Kyrilla i Methodija do generovanja novyh kulturnyh projektov. Pozitivne rezultaty prvyh lět festivala i sorabota znajemyh lic slovjanskoj kultury i nauky dali možnost do uspěšnogo razvitja tutogo projekta i jego zaključenja do strategičnogo plana medžunarodnoj organizacije Forum slovjanskyh kultur.
Uspěh festivala tvori možnost razširjenja tutogo modela i tradicije do drugyh slovjanskyh krajin, najmě v sorabotě s Forumom slovjanskyh kultur.
Naše konferencije sut prvym oficijalnym i publično otvorjenym zasědanjem, na ktorom zvučal i byl koriščeny medžuslovjansky zonalny jezyk, ktory opravdal se byti instrumentom do pisanja i besědy pričitajuči naučne temy kako napr. historija, lingvistika ili pedagogika. Obače na konferencijah byli ljudi iz različnyh slovjanskyh krajin, dostatočno bylo prěkladati prezentacije i diskusiju toliko do jednogo jezyka razumlivogo vsim: medžuslovjanskogo. Dobyli jesmo opyt, že kogda prezentacija jest pisana v medžuslovjanskom jezyku, govornik može prezentovati v svojem rodnom slovjanskom jezyku bez prěkladatelja. Tutoj princip bude trěba držati v budučih zasědanjah.
QR-kod članka
RSS kanal
