Jest li možno i jest li trěba iměti univerzalny medžuslovjansky jezyk?

kategorija: NAUKA - TEHNIKA
datum: 2022-06-26, avtor: aVM

Něktori ljudi na Internetu pišut, že naša rabota jest liha i bezpotrěbna. Po jih zrěniju vsi ljudi vkupě s slovjanami vsego světa mogut besědovati po anglijsky i ne imaje smysl jim tvoriti někaky novy medžuslovjansky jezyk. Myslimo, že to pravda ne jest.

1. argument: Blizkost slovjanskyh jezykov

Slovjanske narody v prošlom vrěmeni byli i dodnes ješte sut k sobě mnogo blizke. Ljudi iz različnyh slovjanskyh narodov često besědujut drug s drugom v svojih rodnyh jezykah i hočut razuměti sobě. Tako jest napriměr v turistikě, kulturě, črezgraničnoj kooperaciji, i takože v biznesu... Projekt medžuslovjanskogo jezyka jest naučna formalizacija takoj univerzalnoj slovjanskoj rěči, ktora realno jestvuje i žive.

Lingvisti znajut, že dnes vse slovjanske jezyky zajedno imajut približno vyše od 1000 univerzalnyh slovjanskyh slov. Potom jest ješte pribl. 600 drugyh slov, ktore ne sut zajedno v vsih jezykah, ale obače tomu sut takože znajeme v velikoj časti slovjanskogo prostora. Napriměr specifične slova iz južnoslovjanskyh, zapadnoslovjanskyh jezykov itd.

Navyše, staroslovjansky (i jegova mladša forma crkvenoslovjansky) jezyk imaje korpus pribl. 6000 slov, ktore sut po velikej časti dodnes dobro razumive. Naš medžuslovjansky projekt koristi tute slova. Može byti, že něktore tute slova v modernyh jezykah uže ne imajemo, napr. moderny russky jezyk ne imaje slovo «oči», ktore imajut vse druge slovjanske jezyky, ale tuto slovo «oči» znajut takože i russkogovorječi ljudi, bo tute slova sut koriščene v russkoj poeziji, crkvi, kulturě, znajeme sut kako arhaismy v idijomah i v smyslu blizkyh slovah itd. Podobno jest s drugymi slovami.

2. argument: Mala urovenj znanja anglijskogo jezyka v bolšej časti slovjanskoj populacije

Koliko iz približno 400 milionov slovjanov i slovjanskojezyčnih ljudij na světu (Tatari, Kazahi, Mongoli, Burjati, ...) znajut anglijsky jezyk lušče od 1000-2000 slov, znajut gramatiku anglijskyh glagolov, syntaks i morfologiju izrěčenij, i tako dalje?

3. argument: Standardy E.U. na testy znanja čudžozemnyh jezykov

Evropska Unija imaje certifikovane standardy A1, A2, B1, B2, C1 i C2 popisujuče urovnje znanij čudžezemnyh jezykov. Tu jest podrobna informacija: ...e.int/en/web/portfolio/self-assessment-grid, Vyšejše certifikaty kategorij B i C sut nam mnogo interesne, bo imajut v podrobnosti:

1) Pisanu čast testa (vrěme pisanija vyše od jednoj časiny)

a) Razumenije čitanomu tekstu vyše od 1000 slov s pomočju knižnogo slovnika.
b) Znanje napisati tekst na někaku temu.
c) Razuměti i reprodukovati informaciju iz govorjenogo slova dolgogo vyše od 10 minut.
d) Znanije gramatiky i leksikalnoj struktury jezyka.

2) Verbalnu čast testa (vrěme besedovanija okolo jednoj časiny)

a) Reakcija na normalne situacije iz života, razuměti pytanijam i otvětiti na pytanija.
b) Znanje specifičnyh terminov iz specifičnoj oblasti života, iz ktoroj jest kandidat testa. Napr. učitelj imaje oblast školy, trgovec imaje oblast trgoviny itd.
c) Znanje prezentovati svoje ljubime knigy ili filmy ili hobi.

Tuto vse znači, že potencijalno 84% slovjanov može pasivno bez nikakogo prědhodnogo učenija i aktivno poslě několiko malo dnjev učenja dělati test iz medžuslovjanskogo jezyka na certifikovanyh urovnjah B ili C. Naše statistične rezultaty možno čitati v literaturě na koncu članka.

Nyně imajemo v Evropskoj Uniji šest državnyh slovjanskyh jezykov i ješče několiko jezykov nacijonalnyh menšistv. To uže jest vyše od poloviny vsih slovjanskyh jezykov slovjanskogo prostora. Kaky jedin reprezentativny slovjansky jezyk može Europska Unija brati sobě za reprezentanta tutoj grupy? Russky ne može, obače on jest iz najbolšej slovjanskoj krajiny, ale jest i bude mimo E.U., imaje svoju specijalnu azbuku, i jest lingvistično daleko ot srědiny slovjanskyh jezykov. Russky jezyk trěba trudno učiti se aby jemu razuměti na urovnjah B i C. Takože jezyk poljsky ne može. Poljsky jest iz najbolšego slovjanskogo naroda v E.U., ale jest specifično sěvernozapadny i takože jest daleko od srědiny slovjanskyh jezykov, jego takože trěba trudno učiti se. Ni russky ni poljsky ni libokaky drugy živy jezyk ne imaje vseslovjansku razumivost, toliko medžuslovjansky imaje. Prědstavite sobě ekonomične, organizačne i občinske prinosy, ako li by informačne teksty na tovaru, kratke teksty v stanicah i aeroportah, v autobusah i vlakah ili samoletah byli napisane ne toliko v germanskyh i romanskyh jezykah, ale takože v našem jednom univerzalnom i politično nevtralnom slovjanskom jezyku dobro razumivom vsim slovjanom.

4. argument: Pasivno razuměnje medžuslovjanskomu jezyku pomagaje učenju se živym slovjanskym jezykam

Medžuslovjansky jezyk podpiraje specijalnu modernu formu učenija se čudžozemnym jezykam, znajemu kako receptivno učenje se novomu jezyku črěz drugy jemu podobny jezyk. Tuta metoda učeniku pomagaje bystro pasivno razuměti novomu jezyku i davaje jemu možnost bystroj komunikacije s ljudjami od tutogo jezyka. Napriměr, bude li napriměr čeh ili poljak učiti se hrvatsky (ili russky ili ...) jezyk, svoje prve dnji on može govoriti s hrvaty (ili russkymi ili ...) pomočju medžuslovjanskogo kako «most komunikacije» i poslědovano bude vyše i vyše priměšati do struktury svojego medžuslovjanskogo govora nove slova i grammatiku iz jemu učimogo se jezyka. Potom on bude hrvatsky (ili russky ili ...) jezyk znati v kratkom vrěmeni lušče. Taky proces učenja jest možno s jezykami iz jednoj jazyčnoj grupy, ale anglijsky jezyk ne pomagaje. Ne jest to toliko teorija, ale dobro to lingvisti znajut medžu romanskymi jezykami i takože germanskymi v Skandinaviji.

Najbolši problem razuměnja medžu slovjanami iz različnyh krajin ne sut slova jih jezykov. Bolša čast naših jezykov drži mnogo podobne slova. Napr. jest rovno, govorimo li «članek» ili «članak», «bogatego» ili «bogatogo», «meždu» ili «medžu», itd. Ale velika problema može byti v gramatikě. Napr. slovjan iz sěvernoj krajiny neznaje južnoslovjansko buduče i prošle vrěmena glagolov, vzhodny slovjan neznaje superlativ pridavnikov i glagol «byti» ostalnyh slovjanov itd. Jest to dobro znajemy praktičny problem iz kontakta slovjanov različnyh narodov: «Ja jegovym slovam samostojno razuměju, ale polny smysl izrečenja, čto on mně govori, ne razuměju.» Po tutoj pričině jest trěba znati univerzalnu gramatiku, v ktoroj možno koristiti slova iz svojego rodnogo jezyka, neznajete li medžuslovjansky slovnik. Bude li napriměr čeh tako govoriti na hrvata v češsko-medžuslovjanskom jezyku, toj hrvat može razuměti, obače možno bude sobě mysleti, že čeh na njego govori v někakoj «lučšej verziji» češskogo jezyka. Medžuslovjansky jezyk jest prvoplanovo sistem komunikacije osnovany na naučnoj srědině sovremenyh živyh slovjanskyh jezykov.

5. argument: Jezyky moderny jevrejsky i moderny arabsky sut takože zonalne jezyky podobno kako jest naš medžuslovjansky i takože swahili i indonezijsky

Tute jezyky vaznikli v tečenji 19-ogo i načala 20-ogo stolětja iz svojih arhaičnyh prědslědnikov, ktore byli koriščene napr. v religijoznyh textah, ale ljudi v normalnom životu koristili mnoge druge jezyky i dialekty. Dnes sut moderne jevrejsky i arabsky jezyky živo koriščene kako standard mnogyh milionov ljudij v televiziji, novinah i drugyh medijah. Tuta situacija na početku možno byla podobna dnešnoj situaciji slovjanskyh narodov s svojimi jezykami i poziciji crkvenoslovjanskogo jezyka. Na projekt medžuslovjanskogo jezyka možno zrěti kako na eksperiment, kaka by byla moderna forma crkvenoslovjanskogo jezyka, kogda by on neprěstano rastl slěd k živym narodnym jezykam i absorboval by analogične evolučne procesy, kake iměli živě narodne jezyky. Trěba ješče skazati, že takože jezyky swahili i indonezijsky sut uspěšne projekty modernyh zonalnyh jezykov tvorjene podobnymi principami kako naš medžuslovjansky jezyk.

Razrěšenje

Tutyh pet argumentov dokazaje, že univerzalny medžuslovjansky jezyk v modernom vrěmeni ery komputerov, interneta i umětnoj inteligencije imaje dobru šancu.

Literatura